Pred dnevi nam je naš vir povedal, da med velikim imigrantskim valom leta 2015, naše oblasti vseh sto tisoče imigrantov, ki so se valili preko Slovenije, sploh niso pregledovali glede morebitnih okuženosti z nalezljivimi boleznimi. Deloma zaradi komotnosti, deloma zaradi stroškov, ki bi nastali s pregledom, so tedaj odgovorni odločili, da se »delamo neumne« in imigrante brez pregleda spustimo naprej, češ tako ali tako bodo odšli iz naše države, torej naj se z njimi ukvarjajo v Nemčiji ali tam, kamor bodo pač odšli.
V današnjem času pa vse kaže, da bodo tisoči imigrantov vsaj za nekaj časa ostali v naši državi, zato nas je zanimalo, kako je danes pregledom glede nalezljivih bolezni. Še posebno zaradi informacij, ki jih dobivamo v uredništvo, češ, da se tisti, ki delajo z imigranti bojijo okužb in se nekateri tudi testirajo, sicer na lastne stroške.
Na naše vprašanje so nam iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje odgovorili:
“Zdravstveni dom, ki je v bližini centra za begunce, je zadolžen za zdravstveno oskrbo beguncev in migrantov. V centrih za begunce je zdravstveno osebje, ki oceni potrebo po zdravstveni oskrbi.
V primeru pojava ali izbruha nalezljive bolezni v centru za begunce, je naloga epidemiologov območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da ugotovijo, za kakšno vrsto izbruha gre, kako se širi, kolikšen je obseg in predlaga ukrepe. Do sedaj o obsežnejšem pojavu nalezljivih bolezni, ki bi zahtevale intervencijo epidemiologov Nacionalnega inštituta za javno zdravje, še nismo bili obveščeni.
Karantena je ukrep, ki ga predpiše minister za zdravje na predlog NIJZ (v skladu z 19. členom Zakona o nalezljivih boleznih). Karanteno se predpiše osebi, ki je bila v stiku z okuženo osebo, pa še ni zbolela. S predpisom karantene se zdravi osebi omeji gibanje z namenom, da ne bi bolezni prenesla na druge osebe, s predpostavko, da se je v stiku z obolelim morda okužila. Predpis karantene bi prišel v poštev pri pojavu izjemno nevarnih nalezljivih bolezni, kot so hemoragične mrzlice npr. Ebola, Marburg, Lassa, kuga.
S strokovnega stališča ni verjetno, da bi v Slovenijo pripotoval begunec, ki se je okužil z virusom hemoragične mrzlice ali s kugo v svoji državi ali drugi državi Podsaharske Afrike, saj bi že na poti, pred prihodom v Evropo zbolel v takšni obliki, da poti ne bi mogel nadaljevati.”
Iz tega odgovora je moč sklepati, da pristojni v naši državi v bistvu zgolj upajo, da ni noben imigrant okužen, dejansko pa kakšnega preventivnega pregleda ni. Sicer pa kaj drugega tudi ni bilo pričakovati. Glede na to, v kakšno razsulo je zadnja vladna koalicija spravila slovenski zdravstveni sistem, v katerem ne zmoremo poskrbeti niti za svoje bolne, še za otroke ne, bi bilo seveda utopično prikaovati, da se bodo našla sredstva za preventivne preglede imigrantov. In tako v bistvu držijo opozorila naših virov, ki menijo, da so nastanitveni/azilni centri v Sloveniji potencialna žarišča epidemij.
