Piše: Andrej Sekulović
Nemški kancler Friedrich Merz je v začetku novembra dejal, da zaradi konca vojne v Siriji ni več razlogov, da bi Nemčija še naprej Sircem dodeljevala azil. Nemčija je med vojno v Siriji, ki se je začela leta 2011, sprejela več beguncev kot katera koli druga evropska država.
Ko se je Merz mudil na delovnem obisku v mestu Husum 3. novembra, je dejal, da ni razlogov, da bi Nemčija še naprej sprejemala begunce iz Sirije, saj so se razmere v tej državi spremenile po odstranitvi dolgoletnega predsednika Bašarja al Asada pred 11 meseci. Sirce bodo nemške oblasti spodbujale k vrnitvi v domovino, je dodal. V Nemčiji ta čas živi več kot milijon državljanov Sirije. Prav tako je v Nemčijo povabil sirskega začasnega predsednika Ahmeda al Šaro, s katerim se je že pogovarjal o načrtih za vračanje beguncev nazaj domov, morala pa bi se podrobneje pogovoriti predvsem o vračanju sirskih storilcev kaznivih dejanj. Merz je mnenja, da se bo večina Sircev pripravljena prostovoljno vrniti v svojo domovino.
Bo Merz izvajal remigracijo?
»Ni več razlogov, da bi jim dodeljevali azil v Nemčiji, zato lahko začnemo z vračanjem,« je dejal nemški kancler in izpostavil, da »brez teh ljudi prenova države ne bo mogoča. Tisti, ki se ne bodo hoteli vrniti domov, pa bodo seveda v bližnji prihodnosti deportirani«. Prav tako je izpostavil, da bo Nemčija še naprej deportirala kriminalce nazaj v Sirijo: »To je načrt, ki ga bomo sedaj uresničevali zelo konkretno,« je bil odločen. Državljanska vojna je formalno v Siriji končana, zaradi česar Nemčija spreminja svoj pristop, glede tega pa Merz išče primerne rešitve s sirskim predsednikom, saj je namesto dodeljevanja zaščite sedaj njegov glavni cilj pomagati pri obnovi države.
V Nemčiji živi več kot 26 milijonov tujcev
Nemčija je država z največjim številom sirskih beguncev, kar je rezultat zgrešene politike odprtih vrat Angele Merkel. V času begunske krize – ali invazije − med letoma 2015 in 2016 je takratna kanclerka z odmevnimi besedami »To zmoremo!« sprejela več kot milijon domnevnih beguncev, čeprav jih veliko sploh ni bilo iz Sirije. Samo v letu 2015 je bilo v Nemčiji tako registriranih približno 890.000 prijav za azil. Po ocenah iz leta 2023 je v Nemčiji približno 973.000 državljanov Sirije, med njimi pa naj bi bilo približno 712.000 oseb, ki jim je bil podeljen status begunca ali drugačne zaščite. Prav tako prebiva v Nemčiji približno devet milijonov ljudi, ki so državljani držav zunaj Evropske unije. Približno 3,2 milijona jih po podatkih iz leta 2023 prihaja iz Azije, poleg Sircev pa prevladujejo Afganistanci, ki jih je slabega pol milijona. Državljanov afriških držav pa naj bi bilo slabih 800.000. Od približno 13,9 milijona ljudi, ki živijo v Nemčiji kot tuji državljani – vključujoč tudi druge Evropejce iz EU in zunaj nje – jih je dobrih 22 odstotkov iz azijskih in 5,4 odstotka iz afriških držav. Hkrati je tudi 12,6 milijona nemških državljanov tujega etničnega izvora.
Prve deportacije že potekajo
V praksi bo seveda na uspešno izvedbo načrta vračanja vplivalo več dejavnikov, predvsem koliko Sircev se bo pripravljenih prostovoljno vrniti domov in kako bo Nemčija spodbudila takšne vrnitve. Za zdaj se je v prvi polovici tega leta prostovoljno vrnilo samo tisoč sirskih državljanov prek uradnih programov. Je pa 6. novembra prvič po več letih upravno sodišče v Düsseldorfu odobrilo deportacijo dveh sirskih državljanov, saj je odločilo, da ob vrnitvi v domovino njuna varnost ne bo več ogrožena. Odločilo je namreč, da v provincah Damask in Latakija, od koder prihajata, stopnja nevarnosti ni več tako visoka, da bi ogrožala njuni življenji. Gre za 46-letnika in njegovega 26-letnega sina, obema pa je bil zavrnjen tudi azil v Avstriji. Odločitev sodišča naj bi bila pravnomočna, kar seveda pomeni, da se nanjo ni mogoče pritožiti. Predvsem gre za pomemben precedens, saj več let sodišča v Nemčiji zaradi dolgotrajne vojne niso dovolila deportacij sirskih državljanov. Je pa treba dodati, da pri tem še ni šlo za kakšne večje spremembe migrantske politike, temveč se primeri o deportacijah obravnavajo ločeno in odvisno od okoliščin.
Zaradi napovedi o vračanju Sircev je Merz naletel tudi na kritike, češ da skuša zajeziti vse večjo priljubljenost stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Humanitarci se razburjajo, da so v Siriji razmere še vedno nepredvidljive in v nekaterih regijah nevarne. Nemška vlada je letos že sprejela nekatere ukrepe, ki kažejo na strožji pristop do migracij, med drugim začasno ustavitev združevanja družin za migrante s statusom subsidiarne zaščite, ki ga pogosto imajo ravno sirski priseljenci. Po drugi strani je nemški zunanji minister Johann Wadephul na nedavnem obisku v Damasku dejal, da je možnost vračanja Sircev »zelo omejena«, ker je življenje tam še vedno »težko«. A je kasneje znova obrnil ploščo in dejal, da v vladi ni bistvenega nesoglasja glede cilja, spodbujanja prostovoljne vrnitve torej in omogočanja pogojev zanjo. Gre za nujen odziv na vse večjo priljubljenost AfD, za pragmatično potezo ali za prazne besede? Bo Merz dejansko začel množično vračati begunce domov? Vse to bomo kmalu izvedeli.
