Ilegalci so si “postlali” v neuradnem migrantskem taborišču, od Beograda oddaljenem dobrih 100 kilometrov. Poznavalci migrantskih razmer v Evropi ta tabor že primerjajo s Calaisem v Franciji, kjer so migranti iz lepega pristaniškega mesta naredili odlagališče smeti, urina in človeških iztrebkov, predvsem pa je tam zraslo leglo kriminala. Nič drugače ni v Šidu …
Neuradni migranstki tabor se je začel oblikovati, ko je srbska vlada zaprla migrantski center ob meji s Hrvaško. Tako so se začeli migranti zbirati v neposredni bližini železniške postaje, lokalni prebivalci pa so zaradi “urejenosti” okolice, ki so jo v hipu “preuredili” migranti, ta del kmalu začeli imenovati džungla. Podobnosti s Calaisem v Franciji so več kot očitne. Samo predstavljamo si lahko, kakšen nered je pustilo na tisoče migrantov za seboj, medtem ko so se poskušali ilegalno iz Francije prebiti v Veliko Britanijo. Sedaj pa se zgodba ponavlja, a na drugem koncu Evrope. Še več, zgodba se ponavlja v neposredni bližini Slovenije, zato je to zaskrbljujoč podatek, ki bi moral pri vodilnih nemudoma prižgati rdeč alarm za ukrepanje, da migranti ne pridejo v našo državo.
Ilegalci so ustvarili migrantski tabor v srbskem mestu Šid, kjer so si postlali kar na železniški postaji, celo na tirih, in v zapuščeni tovarni. Večina jih tabor zapusti, ko se odpravijo naprej v BiH ter od tam v Evropsko unijo.
Poveljnik tabora je Komando, ki je vzdevek dobil v militantni skupini
Yamal, migrant iz Afganistana, je za spletni portal Worldcrunch povedal, da je ta pot skozi Šid bolj preprosta, saj jih na Hrvaškem pričakajo brezpilotna letala, ki nadzorujejo njihovo pot. Na splošno pa velja, da člani raznih nevladnih organizacij migrante opozarjajo, naj raje ne hodijo skozi BiH, saj je tam le en migrantski center. A migrantov nič ne odvrne od njihove namere. Tako so si kar sami ustvarili tabor, določili pa so tudi poveljnika. To je postal Afganistanec, ki ga kličejo Komando. Vzdevek si je izboril v militantni skupini, kjer je pridobil tako hude poškodbe, da je bolnišnico zapustil šele po štirih mesecih, nato pa je “potoval po številnih državah in pridobil znanje o mejnih vprašanjih na tej poti”, razkriva omenjena spletna stran.
Sklepanje, da migranti vdirajo v Evropo osamljeni, je napačno. To prizna tudi eden od migrantov iz srbske džungle, ki je tihotapcu plačal okoli 4 tisoč evrov, da ga je spravil do Turčije ter naprej do Evrope. “Nihče ne gre sam, vsi imamo nekoga, ki nam bo pomagal prečkati mejo.” Njegov cilj je sicer Italija, saj je slišal, da tam nikogar ne deportirajo. Vsak migrant, ki si je začasno prebivališče poiskal v srbski džungli, je bil že vsaj enkrat zavrnjen na meji. Nekateri poskušajo mejo s Hrvaško prečkati šele teden dni, nekateri pa se trudijo že eno leto. Večini je sicer v interesu čim prej zapustiti Srbijo in v kateri od držav članic Evropske unije zaprositi za azil.
Te dni smo bili s Hrvaške pogosto priča informacijam, kako nasilni so migranti z Bližnjega vzhoda in iz afriških držav, temu pa pritrjujejo tudi Srbi. Obmejna policija tako pogosto beleži spore med ilegalci, ki eden nad drugim izvajajo psihološki pritisk in si zadajajo telesne poškodbe, s tem pa spodbudijo žrtev, da postane agresivna.
