Piše: Andrej Sekulović
Množične migracije spreminjajo demografsko podobo Evrope. Slovenija kot del Evrope se tudi sama sooča s tem ne glede na to, da za zdaj množice iz tretjega sveta bolj privlači zahodni del stare celine.
V zadnjih letih smo zabeležili veliko število nezakonitih migrantov, ki niha iz leta v leto, pa tudi povečanje zakonitih migracij, ki niso nič manj problematične za ohranitev splošnih etnokulturnih značilnosti naše dežele. V zadnjih objavljenih podatkih policije glede nezakonitih prehodov meje lahko vidimo, da se je število slednjih v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo, a znova narašča, če primerjamo mesečno stanje od začetka leta 2025.
Mesečne številke znova naraščajo …
Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom število nezakonitih prehodov meje zmanjšalo, smo lahko med januarjem in majem znova opazili mesečni porast prehodov nezakonitih migrantov. Do 31. maja 2025 je bilo 7.655 ilegalnih prehodov čez mejo, medtem ko jih je bilo prejšnje leto v istem času kar 17.440. Od januarja letos pa so se začele nezakonite migracije znova povečevati. Tako je bilo januarja evidentiranih 1.170 nezakonitih vdorov v Slovenijo, februarja pa jih je bilo že 1.216. Število ilegalcev je znova zraslo v marcu, ko je bilo zabeleženih 1.490 nezakonitih prehodov. Najbolj pa je poskočilo kot po navadi na začetku pomladi, in to kar za dobrih 400 migrantov, saj je bilo dokumentiranih 1.905 nezakonitih prehodov meje. V maju se je število malce zmanjšalo, saj je bilo do konca prejšnjega meseca zabeleženih 1.874 nezakonitih prestopov meje. Med nezakonitimi migranti so bili najpogosteje Afganistanci, Egipčani in Maročani. Največ nedovoljenih vstopov obravnavajo policisti Policijske uprave Novo mesto, približno 70 odstotkov vseh nezakonitih prehodov. Južna meja ostaja tako prizorišče nenehnega lova na ilegalce.
Med prosilci za azil skoraj sami moški
Letos je bilo do konca maja izraženih 6.553 namer podaje prošenj za mednarodno zaščito. V letu 2024 je bilo tovrstnih namer kar 16.763. Številni ilegalci seveda na koncu prošenj ne vložijo, saj te namere izražajo, ko jih ujame policija, da jih ne bi vrnili hrvaškim organom. So pa sami podatki o vloženih prošnjah za mednarodno zaščito zanimivi tudi zato, ker kažejo nesorazmerje med moškimi in ženskimi prosilci za azil. Kritiki množičnih migracij že dolgo opozarjajo, da gre pri »beguncih« velikokrat pravzaprav za mlade moške, ne za nemočne ženske in otroke. Po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce iz leta 2024 je bilo od vseh migrantov, ki so prišli v Evropo čez Sredozemlje, kar 66,5 odstotka moških, 23 odstotkov otrok in samo 10,5 odstotka žensk. Seznam prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji do konca maja 2025 nam razkriva podobno sliko. Afganistanski državljani so vložili 69 prošenj, od tega sta med prosilci le dve ženski. Alžirski migranti so vložili sto prošenj z enakim razmerjem; med prosilci je 98 moških in dve ženski. Egipčanski ilegalci so vložili 216 prošenj za azil, vsi so moški. Maročani so vložili 718 prošenj, a med prosilci najdemo samo štiri ženske. Slika ni kaj dosti drugačna pri prosilcih za azil iz drugih držav. V prvih petih mesecih tega leta je bilo dejansko vloženih 1.590 prošenj za azil, od tega je bilo kar 1.534 prosilcev moških in le 56 žensk.
Velika zamenjava po zakoniti poti
Glede zakonitega uvažanja tujcev, predvsem kot poceni delovne sile, pa številke bolj ali manj naraščajo. Poleg velikega števila izdanih začasnih in stalnih dovoljenj državljanom Bosne in Hercegovine ali Kosova, kar je že stalnica, prihaja k nam vse več tujcev z drugih celin. Če se osredotočimo le na izdajo začasnih dovoljenj za bivanje, je bilo Indijcem letos izdanih do konca maja že 1.213 dovoljenj, prejšnje leto 2.455, v letu 2023 pa 1.349. Veliko teh dovoljenj je bilo izdanih tudi državljanom Nepala; letos že 871, lani 1.019, v letu 2023 pa samo 285. Kitajcem je bilo letos izdanih že 359 začasnih dovoljenj, lansko leto 838, leto poprej pa 669. Vse več je pri nas tudi Filipincev, ki jim je bilo do konca maja 2025 izdanih že 337 začasnih dovoljenj za bivanje, lani 428, v letu 2023 pa samo 82. Še en primer uvažanja poceni delovne sile po hitrem postopku; državljanom Bangladeša je bilo letos izdanih 269 takšnih dovoljenj, lani 618, v letu 2023 pa 310. Egipčanom, ki jih je letos veliko tudi med nezakonitimi migranti, je bilo izdanih 114 dovoljenj, lani 215, predlanskim pa 113. Velja omeniti še Pakistance, ki jim je Slovenija letos izdala do zdaj 1000 začasnih dovoljenj za bivanje, lani 140 in predlanskim 54. No, če se vrnemo bliže domu, že omenjenim državljanom Kosova je bilo letos izdanih 4.609 začasnih dovoljenj, lani pa 12.986, državljanom BiH pa letos do zdaj 13.902 in lani 36.553.
