17.7 C
Ljubljana
nedelja, 19 septembra, 2021

Kriza na vzhodu se stopnjuje

Piše: Klemen Pucko

Napetost na vzhodu Evrope narašča. Beloruski režim tedensko vozi več tisoč nezakonitih migrantov na meje Evropske unije. Države članice EU, med njimi tudi Slovenija, solidarno podpirajo Litvo. Režim pri pregonu drugače mislečih ne izbira sredstev – po novem preganja tudi športnike in njihove družine.

Po podatkih litovskega statističnega urada je letos mejo nezakonito prečkalo 4026 migrantov. Več kot polovica je državljanov Iraka, ki jim sledijo državljani Konga, Kameruna, Sirije in Irana. Po starostni strukturi jih je večina mlajših od 29 let, med njimi je tudi več sto mlajših otrok. Zaradi čedalje večjega števila nezakonitih prehodov meje je litovska mejna straža z avgustom pričela z usposabljanjem večjega števila prostovoljcev za mejne policiste. Na tak način bodo poskušali zmanjšati pritisk na mejne prehode in centre za tujce.

Število nezakonitih prehodov meje se veča

Nemški časopis Bild poroča, da po novem beloruske letalske družbe tedensko letijo v kar štiri iraška mesta, od tam pa po javno dostopnih podatkih portala FlightRadar letijo večinoma preko ruskega zračnega prostora. Na letalih je povprečno okoli 180 migrantov, ki se po pristanku zgrnejo na litovsko-belorusko mejo. Letalska družba Iraqi Airways tedensko ponuja 2000 sedežev na letih v Belorusijo. Poleti so se pričeli maja, pred tem pa je bilo zaradi koronavirusa povpraševanje po tej poti nično. Novi podatki še kažejo, da je nekaj deset iraških državljanov prešlo tudi latvijsko-belorusko mejo, vendar za sedaj tihotapske poti potekajo predvsem po litovski meji. Ker je tudi Latvija pri podpori beloruski opoziciji zelo dejavna, ni izključiti možnosti, da bo poskušal diktator Lukašenko pritisniti še na to mejo.

EUobserver poroča, da se pri privabljanju nezakonitih migrantov propaganda širi tudi preko komunikacijskih aplikacij, kot je priljubljena mobilna platforma Telegram. Po podatkih tujih medijev je večje število skupin na tej aplikaciji širilo informacije o najboljših možnih poteh do Avstrije, Nemčije, Italije in Litve. V skupinah se širijo slike iz obmejnih predelov in podatki iz aplikacij kot so Google Maps. Pri širjenju teh informacij bi naj sodelovale tudi nekatere potovalne agencije iz Iraka in sosednje Sirije, ki za nekaj sto € ponujajo letalske karte in vize za Evropo. Sirske agencije imajo tukaj določeno prednost, saj imajo državljani Sirije zaradi še trajajoče vojne večjo možnost pridobiti azilni status.

Evropska solidarnost

Zaskrbljenost nad dogajanjem je izrazila tudi Slovenija, ki trenutno predseduje Evropski uniji. Slovenski premier Janez Janša in litovski predsednik Gitanas Nauseda sta na socialnih omrežjih objavila skupno izjavo, v kateri države članice EU pozivata k podpori Litvi. Tudi Janša in Nauseda sta dogajanje označila za hibridno vojno, ki jo proti EU izvaja Belorusija. Ker nič ne kaže, da bi se število nezakonitih prehodov meje zmanjšalo, bo EU v prihodnjih tednih na to temo tudi zasedala, saj se poletje počasi končuje, na meji pa bo za migrante potrebno zagotoviti dovolj postelj, prenočišč in hrane. Litva bo ne glede na morebitno nasprotovanje EU glede gradnje ovir na meji le te gradila še naprej. Če so bili prvotni stroški gradnje ocenjeni na nekaj 10 milijonov €, pa se sedaj pojavlja številka 100 milijonov €, saj se Litva še vedno sooča z pomanjkanjem žice in ostalega materiala. Tudi pri tem računa na pomoč držav članic EU. Da bi pomagala Litvi, bo Evropska unija odobrila več 12 milijonov € finančne pomoči. Litovske oblasti še upajo, da bo vodstvo EU lahko uporabilo vzvode moči in pritisnilo na Irak, ter tako zajezilo trenutne tokove.

Kristina. (foto: Posnetek zaslona)

Tudi športniki tarča režima 

Poleg vala nezakonitih migrantov je beloruski režim svet šokiral tudi z grožnjami beloruski atletinji Kristini Timanovskaya. Le ta je na olimpijskih igrah v Tokiu kritizirala svoje trenerje, zato ji je vodstvo ekipe ukazalo, da se naj nemudoma vrne domov. Na letališču v Tokiu je vstop na letalo zavrnila. Novica o škandalu je hitro preplavila svetoven splet, začasno zatočišče pa je našla na poljski ambasadi v Tokiu. Poljsko zunanje ministrstvo ji je zagotovilo humanitarno vizo, obenem pa bo lahko na Poljskem trenirala in tekmovala še naprej. Pomoč ji je obljubilo več držav, med drugim je podporo izrazil tudi slovenski premier Janez Janša.

Beloruski opozicijski mediji medtem poročajo o grožnjah, ki jih je Timanovskaya prejela na socialnih omrežjih in pritiskih na njeno družino, ki se nahaja v Belorusiji. Kristinin mož Arseny Zdanevich je zaradi lastne varnosti še pravočasno zapustil državo in se odpravil v ukrajinsko prestolnico Kijev. Pritiske na atletinjo Timanovskayo in njeno družino je poleg EU obsodilo tudi ameriško zunanje ministrstvo. Zaradi omenjenega škandala so preiskavo o dogajanju znotraj beloruske olimpijske ekipe pričeli tudi olimpijski uradniki v Tokiu. Timanovskaya je sicer po volitvah lansko leto skupaj z več 2000 drugimi športniki podpisala izjavo, v kateri so zahtevali nove volitve in izpustitev političnih zapornikov. Po svetovnem spletu krožijo tudi posnetki Lukašenkovega govora pred olimpijskimi igrami, v katerem je članom ekipe in atletom povedal, da se naj v primeru slabih rezultatov domov sploh ne vračajo.

Vital. (foto: Twitter / Posnetek zaslona)

Smrt opozicijskega koordinatorja v Kijevu

V ukrajinski prestolnici Kijev je zatočišče našlo več beloruskih opozicijskih aktivistov, ki jih je šokirala smrt aktivista Vitala Shyshoua, ki so ga ukrajinski varnostni organi 2. avgusta našli obešenega v enem izmed tamkajšnjih mestnih parkov. Shyshou je bil eden izmed koordinatorjev opozicije in je preko nevladne organizacije Beloruska hiša v Ukrajini (BDU) pomagal preganjanim aktivistom. Ukrajinske oblasti dogodek preiskujejo, zaenkrat pa ne izključujejo možnosti, da je bila pri smrti vpletena tudi kaka druga stran. Da beloruske oblasti s pomočjo svojih varnostnih služb pritiskajo na Beloruse v izgnanstvu je potrdila tudi vodja opozicije Svetlana Tsikhanouskaya. Po poročanju tujih medijev bi naj bil bili na Vitalovem obrazu vidni znaki nasilja, aktivisti iz nevladne organizacije pa trdijo, da bi naj bila v umor vpletena beloruska služba državne varnosti KGB. Ukrajinske oblasti bi naj sicer člane BDU-ja večkrat opozorile da naj bodo previdni, saj so beloruski agenti aktivni tudi na ukrajinskih tleh.

Kaj sledi ?

Če se je lahko Evropska unija do lanskega poletja še pretvarjala, da  se je dogajanje v vzhodni Evropi ne tiče, pa je sedaj jasno, da mora, če hoče zagotoviti boljšo prihodnost tudi sama postati bolj aktivna. Hibridno vojskovanje, ki ga trenutno izvaja Belorusija, predstavlja izziv, a hkrati tudi priložnost, da se EU reorganizira in se bo v prihodnje na takšne grožnje kot celota lažje odzvala.

Zadnje novice

Sorodne vsebine