Ljubljanski kriminalisti so te dni zaključili dlje časa trajajočo preiskavo združbe, ki je na območju Ljubljane in Slovenije organizirala nelegalno prehajanje državne meje, najpogosteje v Italijo. Za štiri Afganistance, sicer tudi prosilce za mednarodno zaščito, je po privedbi pred preiskovalnega sodnika ta zanje odredil pridržanje.
Vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na ljubljanski policijski upravi Stojan Belšak je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so že leta 2016 zaznali, da se kriminalna skupina ukvarja z organiziranjem nelegalnega prehajanja meje za tujce. Januarja lani so te sume potrdili in predlagali uvedbo prikritih preiskovanih ukrepov, ki so jih izvajali do letošnjega februarja.
“Zbrali smo dokaze za 19 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje in potrdili, da je kriminalna združba preko meje spravila najmanj 73 tujcev iz Afganistana, Pakistana, Iraka in Irana,” je dejal Belšak.
Preiskavo so sprva vodili proti štirim Afganistancem in enemu Pakistancu, ki pa je bil medtem zaradi zlorabe instituta mednarodne zaščite že izgnan iz Slovenije. Stari so bili med 24 in 32 let, med sabo pa so se povezali prav v Sloveniji, v času pridobivanja zaščite. Nekateri med njimi so status zaščite tudi že prejeli.
S svojimi poznanstvi v ljubljanskem azilnem domu so osumljenci poiskali prosilce za mednarodno zaščito in jim ponudili nadaljevanje poti v Italijo. Za prevoz enega migranta so zahtevali od 50 do 200 evrov, prevoze pa so izvajali preko najetih prevozov, javnih prevozov pa tudi preko spletnih aplikacij. Nakazila denarja so opravljali prek mednarodnega plačilnega sistema MoneyGram in Western Union Money Transfer.
Sklepni del preiskave je potekal v ponedeljek, ko so kriminalisti izvedli hišne preiskave, v katerih so zasegli dokumente, zapiske, denar in tudi zemljevide z označenimi potmi. “V nadaljevanju bodo vsi zaseženi predmeti ovrednoteni in analizirani s posebnimi postopki, ki zahtevajo specialistična znanja in dolgotrajne forenzične preiskave,” je dodal.
Osumljenci so komunicirali v narečju afganistanskega jezika, kar je oviralo preiskavo, saj v Sloveniji ni veliko prevajalcev, ki ta jezik poznajo. Poleg tega pa so pri posameznih prevajalcih zaznali nepravilnosti, saj so ti celo pomagali storilcem, zato so morali zagotoviti prevajalce iz Hrvaške in Avstrije.
Za navedeno kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora in denarna kazen.
