Piše: C. R., STA
Financiranje postavitve fizičnih ovir na zunanjih mejah EU ima med članicami unije vse večjo podporo, Hrvaška pa si žice ali ograj na mejah z BiH ne želi, danes poroča hrvaški časnik Jutarnji list.
Čeprav hrvaška zunanja meja z Bosno in Hercegovino ter Srbijo v EU doslej ni bila omenjena kot posebej problematična, bo, če se bo val prihodov po tej poti nadaljeval, tako za Hrvaško kot za EU tudi ta meja postala problem.
A Hrvaška, zlasti ko gre za BiH, svoje meje ne želi “spremeniti v trdnjavo”, je v Bruslju na vrhu EU v četrtek dejal hrvaški premier Andrej Plenković. Financiranju ograj na mejah iz evropskih sredstev nasprotuje tudi Slovenija, kot je v Bruslju povedal slovenski premier Robert Golob.
Upravljanje migracij in okrepljeno varovanje zunanjih meja EU je bilo sicer med glavnimi temami nedavno zaključenega vrha v Bruslju, ki se je končal v petek v zgodnjih jutranjih urah. Po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim so voditelji držav članic EU v četrtek skoraj ves večer in noč posvetili pogovorom o migracijah.
Po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona je bilo “ozračje dokaj spravljivo”, a med članicami EU še vedno obstajajo velike razlike v mnenjih. Vse države se sicer načeloma strinjajo, da je potrebno boljše varovanje zunanjih meja in večja solidarnost, še piše Jutarnji list.
“Migracije so evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor,” so v sklepih vrha zapisali voditelji držav članic EU. Na področju upravljanja meja se bodo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen osredotočili na dva pilotna projekta, na voljo pa bodo tudi nacionalna sredstva, ki jih bo mogoče uporabiti za tisto, kar se članicam zdi potrebno.
Poudarila je pomen celovitega pristopa z mobilno in fiksno infrastrukturo, kar med drugim vključuje nadzorne kamere, opazovalne stolpe in vozila.
