Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl se kljub občutnemu zmanjšanju števila prihoda migrantov boji ponovitve begunske krize iz leta 2015. Po mnenju Kneisslove nas morajo dejstva, kot so trg delovne sile na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike, demografija in padec cen surovin, opomniti, da leto 2015 ni bil nek hipen dogodek.
Bojazen pred ponovitvijo leta 2015 je Kneisslova, ki so jo na položaj v konservativni avstrijski vladi kot nestrankarsko kandidatko imenovali svobodnjaki, izrazila v četrtkovi oddaji na nemški televiziji ZDF.
Kot je povedala, se na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike 60 milijonov izobraženih ljudi preriva na trgu delovne sile in večina jih ustreznega delovnega mesta ne najde. Na drugi strani zaradi nizkih cen nafte odpuščajo priseljenske delavce v sektorjih, kot je gradbeništvo, v zalivskih državah in Libiji. In ti se odpravljajo drugam.
EU mora zato po mnenju Kneisslove zavarovati svoje zunanje meje, vlade pa morajo poskrbeti za varnost. Hkrati je treba v državah izvora in tranzita poskrbeti, da se bodo možnosti za delo spremenile. “Tu je na strani EU odgovornost, ki sega vse do trgovinske politike,” je Kneisslovo povzela avstrijska tiskovna agencija APA.
Gre za stališča, ki so podobna tistim, ki jih je bilo v zadnjih tednih že mogoče slišati iz vrst avstrijske vlade. Dunaj, ki bo 1. julija prevzel polletno predsedovanje EU, izpostavlja, da je treba zaščititi zunanje meje EU, slišati pa je tudi ideje o vzpostavitvi centrov za migrante zunaj EU.
V oddaji, v kateri je med drugim sodeloval tudi nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, socialdemokrat Martin Schulz, je bilo govora tudi o vračanju migrantov v države, kjer so se prvič registrirali, kar je trenutno pereča tema znotraj nemške vlade.
Kneisslova je poudarila, da se Avstrija že sooča z vračanjem na nemško-avstrijski meji. V skladu z dublinsko uredbo so v teku tudi vračanja migrantov iz Avstrije v njene sosede, predvsem v Slovenijo, je še povedala Kneisslova, pri tem pa opozorila, da bi lahko pri tem prišlo do učinka domin. Ta bi moralo voditi v to,”da bomo vsi soglašali s tem, kako zaščititi zunanje meje EU”, je poudarila.
