9 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

Albanijo je v zadnjih 30 letih zapustilo 1.2 milijona njenih državljanov

Nekaj dni nazaj  je Francija vrnila nazaj  na državne stroške 100 prosilcev za azil ki so nekaj mesecev bili v postopku za pridobivanja političnega azila. V tem postopku se je  izkazalo, da po vseh merilih in mednarodnih aktih, ne sodijo v skupini ljudi ki so upravičeni do priznanja statusa ki jim dopušča pridobivanja, položaj in pravice ki izhajajo iz tega.

Kdaj tretja država ne sme vrniti begunca ali prosilca za azil  nazaj?

Država ne sme begunca ali prosilca za azil izgnati oz. prisilno vrniti v državo, kjer je njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja. Prav tako ga ne sme vrniti, če bi v tej državi bil v nevarnosti nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali če gre za državo s sistemsko pomanjkljivim azilnim sistemom. Država prav taka ne sme vračati v sicer “varno državo”, če bi bil posameznik v nevarnosti nadaljnjega vračanja v državo, ki ni varna država. In prav tukaj v razlagi francoskih organov, je Albanija varna država.

Kakšna je slika glede migracij  iz Albanije v tretje države?

Po podatkih Združenih narodov na podlagi lastne statistike ocenjujejo da je od 190 do leta 2020 Albanijo zapustilo 1.200.000 njenih državljanov. V primeru Albanije se gre  neto migracij, se rpavi razlike med tistimi ki odhajajo in tistimi ki se morda vrnejo  nazaj za vselej.

Največji migracijski val se je zgodil,kot navajajo pri ZN, v času 1990-1995, ko se ej dejansko zgodil  prehod iz planske ekonomije v tržno gospodarstvo ter odpiranjem meja navzven,ko se je odhajalo kar z ladjami ali preko različnih veleposlaništev. V tem času je iz Albanije  dobesedno  zbežalo  443 tisoč dotedanjih »poslušnih« državljanov.

Ta trend zapuščanja Albanije se je nadaljeval tudi v naslednji »petletki« ko je v času od 1995-2000, posebej v letu 1997 ko je bilo spodbujeno z notranjimi nemiri v državi, ko je odšlo iz  države dvoglavega orla  180 tisoč oseb. Sledi petletno obdobje »umirjene« rasti  . nakar se spet poveča me dletoma 2005-2010, ko odide iz države skoraj 220 tisoč »iskalcev« sreče. Med letoma 2010 pa do danes sicer nekoliko upočasnjeno vendar »stabilen » trend zapuščanja države.  Obdobje tranzicije če bi sklepali po številkah niti zdaleč ni zaključeno. Tranzicija tukaj zajem v največjemu delu tranzitiranje njenih državljanov  v eno smer ter denarni tokovi v nasprotno smer  za vzdrževanje socialnega miru in morebitna vlaganja  državo od koder  so emigrirali , pa še to mnogo krat z denarjem ki ni  čistega porekla ali vsaj zamegljenega izvora.

Prognoze se prenašajo tudi  na naslednja obdobja, kjer lahko iz napovedi razberemo,  da v naslednjih treh »petletk« neko nizko povprečje z okoli 50-70 tisoč  neto odhodov  iz države. Po ne preveč črnogledi napovedi bo iz države do leta 2100 odšlo še naslednjih 620 tisoč Albancev.  Pričakuje se,  da ob » normalni » stopnji natalitete  ter zmernem tempu odhodov ,da bo država leta 2100 imela okoli 1.9 milijona prebivalcev od nekdanjih 3.4milojonov. Črna statistika in prognoza ob izredno visoki stopnji migracij ter ničelni rodnosti ali odnos med rojenimi in umrlimi, bo prebivalstvena slika porazna. Po tem scenariju bi imela leta 2100 samo 520 tisoč prebivalcev na ozemlju današnje Albanije.

Vprašanje, ki se tukaj poraja je,  ali se bo ta exodus  odvijal še naprej v smeri znanih ciljnih držav, predvsem romanskih,  in,  ali  bo še naprej benevolenca , dobrohotnost  le teh enaka kot je danes oziroma je bila  do danes.  To so vprašanja s katerimi se morajo mnogo prej in najprej ukvarjati države od koder se izvaja ta izselitveni val, da do tega ne pride oziroma da prihaja čim manj in manjkrat, kot je bil primer v zadnjih 30 letih.

Ali je to velik zalogaj, ali morda kost v grlo tistega ki bo to reševal v naslednjih letih in desetletij, pa ostaja da vidimo v katero smer se bo šlo po posameznih državah in na splošno.

Vane T. Costa

Zadnje novice

Sorodne vsebine