Piše: C. R., PZS
Deveta sezona akcije Naj planinska koča Planinske zveze Slovenije (PZS) in medija Siol.net, v kateri je sodelovalo 152 planinskih koč, je zmagoviti kažipot usmerila proti Preddvoru, nad katerim stojita obe zmagovalki: Planinska koča na Sv. Jakobu kot naj planinska in Zavetišče v Hudičevem borštu kot naj visokogorska planinska koča. Letos prvič sta obe lovoriki odromali v isto planinsko društvo – PD Preddvor, kjer delo v kočah odlikujejo gostoljubje, domačnost in dobro sodelovanje.
Akcija Naj planinska koča ne le promovira planinarjenje in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, njen namen je tudi ozaveščanje o odgovornem ravnanju do gorskega sveta in varnem obisku gora. V deveti sezoni, ki je trajala od 31. maja do 5. septembra, so bralci Siol.net z glasovanjem med 152 kočami (29 visokogorskih in 123 planinskih koč na nižje ležečih predelih) izbrali tisti, ki se odlikujeta po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Za naj planinsko kočo 2023 so okronali Planinsko kočo na Sv. Jakobu (961 m), za naj visokogorsko planinsko kočo 2023 pa Zavetišče v Hudičevem borštu (1328 m).
“Čestitamo planinskemu društvu Preddvor, ki upravlja obe planinski koči, ki sta med bralci Siol.net prejeli največ glasov. Planinska koča na sv. Jakobu ni presenečenje, saj se celotna ekipa društva že vrsto let trudi, da so planinci in ostali gostje na koči res zadovoljni. Koča skupaj z osebjem je sinonim za domačnost. Ob tem pomaga tudi zelo lep razgled s koče in ravno prav težka oz. lahka pot do nje. Koča je bila nedavno tudi energetsko prenovljena v okviru razpisa takratnega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za energetsko in okoljsko sanacijo planinskih koč. Manjše presenečenje pa je zmaga Zavetišča v Hudičevem borštu v kategoriji visokogorskih planinskih koč. Kljub temu da koča morda ni tipično visokogorska, smo še toliko bolj veseli, da so tudi manj poznane in obiskane koče vseeno prepoznane kot gostoljubne, urejene in s prijaznimi oskrbniki,” je poudaril strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.
Letošnjo poletno planinsko sezono je Prašnikar v splošnem ocenil kot zmerno dobro: “Obisk gora in planinskih koč je v veliki meri krojilo nestabilno vreme, posebno v prvi polovici poletne sezone. Stabilno vreme v septembru pa je idealno tudi še za obisk visokogorja, kjer so koče povečini odprte do konca septembra. Na območju Kamniško-Savinjskih Alp in Koroške, kjer je bilo zaradi poplav in nedostopnosti veliko koč zaprtih, je v tem času večina planinskih koč zdaj odprtih. Veseli smo, da je ponovno odprta Mozirska koča na Golteh, ki je v letu 2021 pogorela, zdaj pa na istem mestu stoji nova modernejša koča, ki z leseno podoba daje vtis domačnosti, ki je ne manjka tudi s ponudbo in osebjem. Glede odprtosti koč priporočamo, da predhodno preverite na spletni strani PZS.”
Obe letošnji zmagovalki upravlja PD Preddvor, zato je bil ob veseli novici predsednik Aleš Drekonja izjemno navdušen: “Zelo smo se angažirali na obeh kočah in obiskovalce povabili k sodelovanju, tudi ves kraj je dihal z nami. Delamo dobro in to se vidi navzven. Imamo urejene koče in ves čas vlagamo vanje – kočo na Sv. Jakobu smo tudi s sredstvi z razpisa ministrstva povsem obnovili. Izpostavil bi še odlično sodelovanje z občino Preddvor in županom Rokom Roblekom.” Planinska koča na sv. Jakobu je prava družinska postojanka, saj je oskrbnica Mojca Markun predsednikova žena, nepogrešljiva je tudi pomoč njune hčerke in podpredsednika PD z družino. “Odlikujejo nas pestra ponudba in prijazne cene. Poleti, ko je sicer pri nas mrtva sezona, saj gre večina v visokogorje, prihajajo turisti in se čudijo nizkim cenam. Pomembna je tudi dobra, kakovostna hrana, trudimo se na vseh področjih.”
Zelo velik izziv je oskrbovanje, saj je po Drekonjevih besedah ena koča relativno lahko dostopna, pozimi pa sta obe nedostopni z avtomobilom. Za oskrbovanje Zavetišča v Hudičevem borštu jim kmet, prijatelj, zvozi robo najvišje mogoče, potem pa jo v krošnjah znosijo do koče, in tako pozimi oskrbujejo tudi kočo na Jakobu. Njeno oskrbovanje je v kopnem delu leta zdaj spet malo lažje, ker je po lanskem požaru na Potoški planini, ko je bila cesta uničena zaradi tovornjakov, ta zdaj obnovljena in je koča normalno dostopna. “Obračamo se po vremenski napovedi in pred napovedanim sneženjem napolnimo zaloge na obeh kočah. V Borštu je pozimi plazovito, in če je preveč snega, zavetišče preventivno zapremo, to je naša moralna odgovornost,” tudi pri oskrbniškem delu ne pozabijo, da je varnost na prvem mestu.
“Zdajle še ne vem, kaj mi pomeni naziv naj planinska koča,” je vtise še zbirala Mojca Markun, oskrbnica Planinske koče na Sv. Jakobu (961 m), “zagotovo je to pohvala, da dobro delamo in da so to opazili tudi obiskovalci.” Koča, ki stoji na razgledni točki na zahodnem grebenu Potoške gore zraven cerkve sv. Jakoba, je odprta vse dni razen ob ponedeljkih. “Koči dajejo pečat res lep razgled, dobra hrana in prijazni ljudje. To je zame sanjska služba! Pa tudi dobre cene, marsikdo nam reče, da še v dolini nimajo takšnih. Imamo najboljšo kuharico, zato se lahko pohvalimo z vsem iz naše kuhinje. Obiskovalci imajo zelo radi ričet in domače štruklje, saj res stavimo na domačo hrano in sveže sestavine. Potem je tu še velik nabor od jote do palačink, vse leto pečenice z zeljem, pa klobase, imamo Jakobovo pito in Jakobovo pivo, razne zavitke in za otroke kakšen posladek za trud, da so prišli do nas,” se je pohvalila oskrbnica, ki z družino diha s planinsko kočo: “Dodana vrednost je, da se dobro poznamo – dobro delujemo kot družina in skupaj tudi dobro delamo.” V času epidemije koronavirusa je ostala brez službe v gostinstvu, ponudila se je priložnost za oskrbniško delo in jo je zgrabila skupaj s hčerko Leo. Poudarja, da je to nekaj najlepšega, da takšne službe nima vsak.
“Kot kaže, smo pravi, da nas imajo ljudje radi. Tisti, ki prihajajo, so zadovoljni, zagotovo ne bi bilo tako, če ne bi dobro delali. Urejamo okolico, vzdržujemo kočo, elektriko imamo prek električnih celic in pomembna pridobitev je nov hladilnik, ki smo ga prinesli do zavetišča, da bo pijača bolj ohlajena. Zdaj ponujamo le tople in hladne napitke in prenočišča, da bo koča še bolj zaživela, pa si želimo, da bi lahko ponudili vsaj osnovno hrano za zunanje obiskovalce, kakšne klobase, zaseko. Ob koncu tedna ostanem v zavetišču in si nekaj skuham, in če pride kdo lačen, mu tudi odstopim svoj krožnik, če nima svoje hrane,” je pojasnil Rajko Fende, oskrbnik Zavetišča v Hudičevem borštu (1328 m). Naj visokogorska planinska koča 2023, ki stoji na južnem pobočju Cjanovce, na spodnji strani Hudičevega boršta, ki je del gozdnega rezervata Zaplata, je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, če vremenske razmere to omogočajo.
Zavetišče je njegov drugi dom, saj je z njim povezan že od začetka, najprej sedem let pri gradnji, devet let pa je že njegov oskrbnik, od začetka obratovanja planinskega zavetišča, ki stoji na mestu, kjer je prej stala lovska koča. “Rekel bi, da obiskovalci pridejo in se vračajo zaradi moje prijaznosti. Obisk je, ni pa navala, nekateri imajo raje mir, da se lahko tudi kaj pogovorimo, saj dobro poznam teren,” je poudaril Fende in dodal, da je oskrbovanje pravi izziv, a hkrati povezovalni člen: “Vse, kar potrebujemo na koči, del poti pripeljejo s traktorjem ali lado nivo, nato pa krošnje na hrbte, saj je treba do koče vse znositi. Vsak vikend je treba še kaj pripeljati in planinci so že navajeni, da ko gredo mimo avta, kaj vzamejo in mi prinesejo. Planinci, padalci, kolesarji – vsi sodelujemo. Kaže, da je spoštovanje drug drugega prava smer, da si pomagamo. Če se nekaj dogovorimo, to tudi naredimo.”
Tesno za petami zmagovalkama je Koča na Žavcarjevem vrhu (PD Maribor Matica) na tretjem mestu, na četrto se je uvrstil Planinski dom na Boču (PD Poljčane), na peto pa Lavričeva koča na Gradišču (PD Šentvid pri Stični). Planinske koče so uporabniki ocenjevali po treh kriterijih – urejenost, gostoljubje in ponudba. Pri vsakem je bilo mogoče dodeliti od ene do treh točk, posamezni planinski koči pa skupaj največ devet točk. Točke so se med seboj seštevale in na koncu sta zmagali planinski koči, ki sta v skupnem seštevku prejeli najvišje število točk oziroma najvišjo skupno oceno. Tudi v letošnjem izboru je en uporabnik za posamezno planinsko kočo lahko glasoval le enkrat med celotnim glasovanjem. Oddanih je bilo več kot 22 tisoč glasov, glasovalo pa je skoraj 7900 različnih obiskovalcev.
