-1.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

»Maribor bom postavil na svetovni zemljevid! Maribor pa bo spet postal prijazen dom za vse Mariborčane in Mariborčanke z najboljšim mogočim mestnim servisom«

Piše: C. R.

Pogovarjali smo se s poslancem in kandidatom Slovenske demokratske stranke za župana Mestne občine Maribor mag. Dejanom Kalohom. Ima velike načrte za prihodnji uspešni razvoj drugega največjega slovenskega mesta.

Demokracija: Mag. Kaloh, po dveh zaporednih poslanskih mandatih, sedaj še županska kandidatura v vašem rodnem mestu, ki mu pravite najlepše mesto na svetu. Zakaj odločitev, da boste kandidirali za mariborskega župana?

Kaloh: Sem lokalpatriot. V najlepšem mestu na svetu, v štajerski metropoli, v mojem in našem Mariboru živim že 47 let. Vem, kako to mesto diha in poznam njegove ljudi.

Kot edini pomladni mariborski poslanec sem se v vladnem mandatu 2020–2022 izdatno zavzemal za vse projekte v Mariboru, ki jih je sofinancirala tretja vlada Janeza Janše: Center Rotovž, Dvorana Tabor, obnova promenade v mestnem parku, nujno potrebne investicije v UKC Maribor in Univerzo v Mariboru. To ni bilo deklarativno zavzemanje, s predstavniki MOM smo dejansko skupaj obiskovali tudi ministre v prejšnji vladi. Denimo s podžupanom Samom Medvedom sva bila na delovnem obisku pri takratnem kohezijskem ministru Zvonku Černaču, jaz sem kot poslanec obiskal rektorja UM dr. Zdravka Kačiča in direktorja Izuma dr. Aleša Bošnjaka. S temi in z drugimi deležniki smo vedno skupaj iskali rešitve za izvedbo nujno potrebnih projektov v Mariboru.

Kot mariborski župan želim mesto urediti kot prijazen dom za vse Mariborčane in Mariborčanke z najboljšim mogočim mestnim servisom.

Demokracija: Predlagatelj vaše županske kandidature in liste SDS za mestni svet Mestne občine Maribor je dr. Ivan Rozman, nekdanji rektor UM …

(Foto: Polona Avanzo)

Kaloh: Izjemno sem počaščen, da je predlagatelj liste in moje županske kandidature ugledni Mariborčan dr. Ivan Rozman, sicer tudi aktualni član upravnega odbora Univerze v Mariboru.

Lista kandidatov za mestni svet iz vrst SDS je zelo potentna. Naj vam naštejem samo nekatere znane in izkušene mariborske politike ter znane Mariborčane na njej. Aktualna mestna svetnika Alen Filipovič in Vladimira Cokoja, dr. Kazimir Miksič, nekdanji predsednik Sveta UKC Maribor, dr. Mojca Čižek Sajko, znana strokovnjakinja za zdravljenje neplodnosti, dr. Miran Ulbin, univerzitetni profesor in nekdanji podžupan v Rogaški Slatini, ekonomistka Ksenija Vaš, članica Sveta SNG Maribor, znani radijski moderator Miro V. Kodrič, kandidat za poslanca in podpredsednik SDM Luka Simonič, listo pa simbolično zaključuje Jožef Kopše, poslanec prvega sklica DZ v letih 1992–1996.

Gre za ekipo, ki je pripravljena takoj prevzeti vodenje mariborske občine in zasesti najbolj odgovorna mesta v občinski upravi.

Demokracija: V vaši predstavitvi kandidature, ko ste kot kraj tiskovne konference simbolično izbrali obnovljeno prešo v Malečniku, ste dejali, da se morajo vse mestne četrti in krajevne skupnosti razvijati enakomerno. Pod županom Arsenovičem ni bilo tako?

Kaloh: Točno tako. V tem je bila tudi simbolika kraja tiskovne konference. Malečnik je tudi Maribor, vsaka mestna četrt in krajevna skupnost je Maribor.

Vse mestne četrti in krajevne skupnosti so v primerjavi z izjemo Glavnega trga v velikem razvojnem zaostanku. Še več: v aktualnem mandatu so se nekatere krajevne skupnosti želele celo odcepiti od mestne občine Maribor. Kot poslanca so me povabili v KS Malečnik-Ruperče, saj so bili tamkajšnji občani tako razočarani nad županom Arsenovičem, da so pripravili celo pobudo za razpis posvetovalnega referenduma za odcepitev od MOM in ustanovitev nove občine Malečnik-Ruperče. Velik revolt občanov smo videli tudi v KS Bresternica-Gaj, kjer je župan želel na veliko pozidati še eno zadnjih zelenih oaz v Mariboru, v začetni fazi seveda brez vsakršnega dialoga s tamkajšnjimi prebivalci. V svojo sredo so me povabili tudi prebivalci največje mestne četrti Pobrežje, predstavniki NK Pobrežje, drugi tamkajšnji deležniki in mi izrazili potrebo po Športnem parku Pobrežje, saj tamkajšnji športniki trenirajo v res nemogočih razmerah.

Kapelice v zaledju Maribora razpadajo, denimo tista na Stolnem vrhu, asfaltiranih cest na obrobju Maribora, denimo v delu Ruperč, še vedno ni.

Kot županski kandidat stranke SDS imam z ekipo pripravljen strateški razvojni program mesta za obdobje 2022–2026, ki vključuje sistemske rešitve na ravni mesta in zajema širšo problematiko vseh MČ in KS.

Demokracija: Kako pa sicer ocenjujete mandat aktualnega župana Saše Arsenoviča?

Kaloh: Kot podpovprečnega. Pred štirimi leti je veliko obljubljal, storil pa dejansko zelo malo, razen že omenjenih betonskih spomenikov v središču mesta. S tem mislim povsem zabetoniran Glavni trg, ki je praktično brez zelenja.

Bile so torej narejene neke kozmetične zadeve v mestu, a nobenega večjega in pomembnejšega problema Maribora aktualna mestna ekipa ni rešila. Nasprotno: s svojo nespretno politiko komuniciranja, ki včasih meji že na nesramnost, se je mnogim Mariborčanom zameril tudi čisto po človeški plati. Kot rečeno, sprl se je z mestnimi četrtmi, ko je želel uveljavljati svojo voljo, očitno je pozabil, da mesto ni njegova last.
Tista njegova epizoda, ko je fizično obračunal z mladoletnikom, pa je nedopustna in nevredna županske funkcije.

Našemu mestu je treba dati možnost in priložnost, da ga vodi svež obraz s človeškim pristopom, ki ima vizijo Maribora in ga bo popeljal v družbo razvojno najbolj prodornih občin.

DEMOKRACIJA: Mariborska občina je tudi precej zadolžena. Kako to komentirate?

Kaloh: Poseben problem vodenja aktualne županske ekipe z Arsenovičem na čelu je problem mariborskega zadolževanja, saj to znaša že več kot 77 milijonov evrov. Tukaj lahko opazimo neke vzorce iz časov levih vlad. Tudi na nacionalni ravni so se leve vlade zadolževale za tekočo porabo in ne v pretežni meri za investicije. Zadolževanje mariborske občine se je z 9 milijonov v mandatu župana Andreja Fištravca povzpelo na 21 milijonov, danes pa znaša že več kot 77 milijonov evrov, kar so vrtoglave številke.

Najbolj pa boli dejstvo, da izposojeni denar ni bil porabljen za projekte, ki bi prinašali donos oziroma pomembno vplivali na razvoj mariborskega gospodarstva, Mariborčani in Mariborčanke od teh »pufov« praktično niso imeli nič.

DEMOKRACIJA: Se je Javni holding Maribor v praksi obnesel?

Kaloh: Gre za slabo kopijo Javnega holdinga Ljubljana. Takoj po volitvah bo nova županska garnitura preverila realizacijo sinergij, ki so bile napovedane ob njegovi ustanovitvi, preverila bo uspešnost izvajanja podpornih funkcij podjetjem v skupini JHMB in preverila bo kvaliteto korporativnega upravljanja v skupini JHMB. Na podlagi rezultata te analize bomo sprejeli odločitev o smiselnosti obstoja JHMB oziroma njegovi morebitni reorganizaciji.

Naj vam navedem primer. Maribor ima ta čas vprašanje ravnanja z odpadki slabo rešeno, saj predstavlja za meščane veliko denarno obremenitev. Zato bo nujno treba analizirati poslovanje JHMB in revidirati njihove kalkulacije cen komunalnih storitev, racionalizirati poslovanje, predvsem pa terjati odgovornost za poslovne odločitve, ki se poznajo na položnicah občanov Maribora. Zakaj ima JHMB v času aktualnega župana sklenjenih veliko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih seveda plačujemo občani prek cen komunalnih storitev, MOM pa ima svojo pravno službo, ki bi te storitve opravila zastonj za javno podjetje, je tudi vprašanje, na katerega bo nekdo moral odgovoriti.

DEMOKRACIJA: Katera pa so vaša programska izhodišča, ki so temelj prihodnjega razvoja Maribora?

Kaloh: Na prvo mesto bi postavil gospodarstvo. Gospodarstvo, ki ga bomo razvijali v Mariboru, mora biti: zeleno, pametno in ustvarjalno. Republika Slovenija bo do leta 2030 namenila znatna sredstva za prehod gospodarstva oziroma preobrazbo industrije v industrijo 4.0 in mestna občina Maribor mora napeti vse moči, da je v čim večji meri udeležena pri teh sredstvih.

Treba je dati še večjo podporno okolje podjetjem, ki želijo ustanoviti svoj sedež v Mariboru, tukaj zaposlovati, razvijati naše mesto in vzpostaviti še tesnejše sodelovanje s Štajersko gospodarsko zbornico.

Končno je treba povezati mariborsko univerzo oziroma posamezne fakultete z mariborskim gospodarstvom. Na tem področju se ne dogaja skoraj nič, so pa seveda svetle izjeme, kot je mariborsko vesoljsko tehnološko podjetje Skylabs, kjer so zaposleni diplomanti pa tudi doktorji znanosti iz Ferija.

DEMOKRACIJA: Kako pa kaže mariborskemu turizmu? V Mariboru raste najstarejša trta na svetu, tukaj je doma Zlata lisica, pa Festival Lent … Je Maribor v polnosti izkoristil te turistične potenciale?

Kaloh: Žal ne. Predvsem pa je za dobro razvit turizem potrebno vizionarstvo. Če bi v Gradcu imeli najstarejšo trto na svetu, bi to že zdavnaj bil največji turistični atribut za Mozartovimi kroglicami. Mi resda imamo Hišo staro trte, a to je za turistični razcvet evropskih ali svetovnih razsežnosti žal premalo.

Naredil bom vse, da bom mariborski ponos – najstarejšo trto na svetu postavil na zemljevid sveta. Za to pa potrebujemo še prav posebno obeležje. Štajerski grozd – razgledni stolp v obliki grozda – bo visok 70 metrov in bo najvišji objekt v Mariboru. Hkrati bo to največji grozd na svetu. Še najbolje bi ga bilo umestiti v propadajočo Maksovo luknjo. Verjemite mi, da bi turistični prihodki iz tega naslova bili za mesto enormni, Maribor pa bi se proslavil po vsem svetu. Viri financiranja za sposobno mestno oblast ne bi smeli biti težava: evropska sredstva za razvoj in promocijo turistične ponudbe, zasebni investitorji in proračun MB.

Izguba Zlate lisice za leto 2023 je prava mestna tragedija. Treba bo povrniti zaupanje Mednarodne smučarske zveze (FIS) in celotne mednarodne smučarije do Maribora kot organizatorja ženskih smučarskih tekmovanj. Pod nujno bo treba vrniti Zlato lisico na Pohorje že leta 2024, in sicer tako, da se njena izvedba prestavi na višjo nadmorsko višino s ciljem na trikotni jasi. Mariborska mestna občina na čelu z županom Arsenovičem je bila v preteklih letih za ohranitev Zlate lisice na mariborskem Pohorju povsem pasivna, že dosti prej bi se morala povezati s Smučarskim klubom Maribor Branik in organizacijskim komitejem Zlate lisice ter začeti vleči poteze za pripravo rezervne proge B, zgornje proge torej, ki jo je laže zasnežiti, ker je na višji nadmorski višini.

(Foto: Osebni arhiv Dejana Kaloha)

DEMOKRACIJA: Kako pa se bo boljši mestni servis odražal v življenju občanov in občank Maribora?

Kaloh: Začeli bomo pri najmlajših in njihovih družinah. Mestna občina Maribor bo družini vsakega novorojenega Mariborčana in Mariborčanke poklonila 400 evrov vesele dobrodošlice, kar je 200 odstotkov več kot do sedaj. Naredili bomo prioritetni seznam, kateri vrtci in osnovne šole se morajo nujno obnoviti, saj so nekatere stavbe, v katerih naše otroke vzgajajo in učijo, v res obupnem stanju. Ta sredstva bomo v proračunu občine tudi zagotovili. Prioritetni seznam se bo naredil tudi za preplastitev mariborskih cest in ulic, ker jih je mnogo v katastrofalnem stanju. Več denarja bomo namenili tudi za socialo, varno hišo, letovanje otrok, ker so v proračunu to zelo nizke postavke, bomo pa seveda znižali občinsko porabo pri protokolu, reprezentanci, dnevnicah in kilometrini.

Do 20 začetnih minut parkiranja v belih conah v Mariboru bo brezplačnih. V tem času lahko občani res opravijo kakšen hiter opravek, v pol manj časa pa že precej teže. Občanom Maribora prav tako ne bo več treba plačevati parkirnine pred svojimi domovi. Razširili bomo storitev Mbajk in Maister po vsem mestu, ne samo v mestnem središču, in še kup načrtov, ki jih bomo razkrili na soočenjih.

DEMOKRACIJA: Kaj pa stanovanjska politika mesta, kaj boste storili, da bodo mladi in mlade družine imeli streho nad glavo?

Kaloh: To je zelo pomembno vprašanje. V Maribor bo treba pripeljati dodatne investitorje za intenzivno graditi stanovanja. Brez novih stanovanj ne bo mogoče zagotoviti prebivališč mladim, mladim družinam in novim delavcem, ki bodo v prihodnosti delali v Mariboru. Prav tako ne bo mogoče privabiti mladih in izobraženih ljudi v Maribor, če ne bodo imeli ustrezne strehe nad glavo. Ob tem bi rad spomnil na 400 neprofitnih stanovanj v Mariboru; gre za sosesko Pod Pekrsko gorco in angažma tretje vlade Janeza Janše na tem področju. Lani junija smo namreč poslanci sprejeli spremembo stanovanjskega zakona, katerega cilj je bil olajšati graditev dodatnih javnih najemnih stanovanj.

DEMOKRACIJA: Ob koncu intervjuja še tole vprašanje: kako boste kot morebitni novi mariborski župan sodelovali z vlado Roberta Goloba?

Kaloh: Vsekakor korektno. Kot župan se bom zelo zavzel, da bomo v Maribor preselili sedeže nekaterih državnih podjetij in ustanov, še posebej sedaj, ko nam je aktualna Golobova vlada tako rekoč čez noč ukinila Urad za demografijo, ki ga je v Maribor postavila vlada Janeza Janše. Golob je večkrat dejal, kako se bo on zavzel za Maribor, zato bom kot mariborski župan tako dolgo njegova slaba vest, dokler ne izpolni vseh svojih obljub.

Biografija

(Foto: Osebni arhiv Dejana Kaloha)

Mag. Dejan Kaloh se je rodil 1. februarja 1975 v Mariboru. Leta 2007 je diplomiral na Pravni fakulteti v Mariboru in si pridobil naziv univerzitetni diplomirani pravnik. Znanstveni magisterij je opravil leta 2014 na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije v Kranju. V obdobju druge vlade premierja Janeza Janše je služboval na Ministrstvu RS za notranje zadeve, kjer je bil svetovalec v kabinetu ministra. Leta 2015 se je zaposlil v Državnem zboru Republike Slovenije in opravljal delo strokovnega sodelavca v poslanski skupini SDS. Že drugi mandat je poslanec DZ RS. Kot publicist je napisal več zanimivih knjig. Je velik ljubitelj športa in navdušen pohodnik ter redno trenira plemenito boksarsko veščino. Slovenijo je prehodil po njeni najdaljši diagonali, to je od Hodoša do Sečovelj, v rekordnih osmih dnevih. Je poročen in postavlja družino na vrh svojih vrednot. Z ženo Natalio, univerzitetno profesorico, imata hčerko.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine