Piše: L.R.
Pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo v obmejni vasi Rigonce je 27. junija potekala spominska slovesnost v spomin na borca Jerneja Molana in osamosvojitveno vojno, ki je pustila močan pečat v obmejnem kraju in občini. Družina, soborci, krajani, predstavniki občine, vojašnice, policije in veteranskih organizacij so se poklonili padlemu borcu in vsem, ki so zaslužni za naših 33 let v samostojni Sloveniji.
Na komemoraciji, ki jo organizira Občina Brežice v sodelovanju s krajani, so je s polaganjem venca borcu in občanu poklonila delegacija Občine Brežice v sestavi svetnikov občinskega sveta Bojana Zevnik, Dražen Levojević in Darja Bogovič ter delegacija predstavnikov veteranskih organizacij – Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Brežice in Intervencijske enote Teritorialne obrambe Brežice, Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZBV NOB) Brežice, Policijskega veteranskega društva (PVD) Sever Posavje in Zveze slovenskih častnikov (ZVČ) Brežice. Častni pozdrav so Jerneju Molanu kot vsako leto doslej namenili soborci iz Intervencijske enote Teritorialne obrambe pod vodstvom Antona Marolta.
Župan: »Skupaj si moramo prizadevati za to, da bo Slovenija kot država vredna žrtev, da bo zagotavljala dostojno življenje vsem, ki v njej živimo.«
Na komemoraciji je spregovoril župan Občine Brežice Ivan Molan. Dejal je »Naša dolžnost do padlih za domovino in do njihovih družin je ohranjati spomin in zavest, da samostojnost in neodvisnost slovenskega naroda nista samoumevni. Skupaj si moramo prizadevati za to, da bo Slovenija kot država vredna žrtev, da bo zagotavljala dostojno življenje vsem, ki v njej živimo. Danes si v naši Sloveniji še vedno želimo, da bi se kraji izven centrov lahko razvijali enakomerno in pod enakimi pogoji. Posavje je bilo pomembno v prelomnem letu 1991 predvsem iz varnostnega vidika, ko so pripadniki teritorialne obrambe branili suverenost v bojih na tem področju. Varnostni vidik Posavja in Brežice je pomemben tudi danes, še posebej zaradi ilegalnih migracij. Izjemno pomembna vidika sta tudi energetska in prehranska varnost, to so vprašanja, ki imajo pomemben vpliv na samostojnost in neodvisnost naroda.«
Nadaljeval je: »Tudi državljani ob meji si želimo enako kakovost življenja kot državljani v centru države. Želimo, da država vlaga v našo regijsko bolnišnico in jo razvija, ne da čaka na potrebne aparature več let. Želimo si, da država vlaga v socialne in izobraževalne ustanove ter nam zagotovi kakovostno javno infrastrukturo in opremo kot drugod po državi. Suverenost države z dvema milijonoma prebivalcev naj bi pomenila, da država še lažje prisluhne pobudam in pričakovanjem državljanov«.
Izpostavil je aktualno problematiko, ko »oblast želi v kraje ob meji odriniti vse tisto, kar ni enostavno in zaželeno. Enako kot pri temi azilnega doma na mejnem prehodu se nam dogaja tudi pri opozarjanju na problematiko sobivanja z Romi. Namesto, da bi država priznala vse bolj pereče težave in pomagala ljudem, želi obsojati prebivalce in lokalno skupnost kot nestrpne, samo zato, ker smo jasno in glasno opozorili na težave, ki se samo stopnjujejo.«
Župan se je zahvalil vsem, še posebej vaščanom Rigonc, ki skozi leto skrbijo, da sta spominsko obeležje in njegova okolica vedno urejena.
V času slovenske osamosvojitvene vojne je Jernej Molan 27. 6. 1991 v boju padel kot prva žrtev med pripadniki Teritorialne obrambe. Leta 1992 je posmrtno prejel častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Od leta 2012 se po borcu Jerneju Molanu imenuje vojašnica v Cerkljah ob Krki. Občinski svet Občine Brežice mu je ob 30. obletnici samostojnosti posthumno podelil naziv častnega občana Občine Brežice v priznanje in zahvalo za izjemne zasluge pri obrambi domovine.
Na slovesnosti so s častno vojaško stražo sodelovali pripadniki Slovenske vojske iz Vojašnice Jerneja Molana Cerklje ob Krki, KD Gasilski pihalni orkester Loče pod vodstvom dirigenta Mirana Petelinca, mladi glasbenik iz Rigonc Nik Hribar (harmonika), učenke OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova Nika Blažinč (recitacija), Ariana Blažinč Mačkovič (recitacija), Mia Curhalek (recitacija) in Olivija Škaler (recitacija, pozavna) ter učenka Glasbene šole Brežice Pia Škaler (trobenta) – vse pod mentorstvom Tine Škaler, Mešani pevski zbor KD Franc Bogovič Dobova pod vodstvom Aljaža Božiča in povezovalka dogodka ter recitatorka Anja Urek.
