Piše: C.R., Festival Ljubljana
Vokalna glasba in zborovsko petje sta bila desetletja dolgo vodilo glasbenega življenja na Slovenskem: bila sta vir narodne zavesti in kulturne moči, ki sta dosegli najširše plasti slovenskega prebivalstva. Od 22. do 24. aprila bodo v Slovenski filharmoniji in Viteški dvorani Križank potekali še zadnji trije koncerti 36. Slovenskih glasbenih dnevov v znamenju slovenskih samospevov in zborovske ustvarjalnosti, so sporočili s Festivala LJubljana. Prisluhnili bomo baritonistu Jaki Mihelaču ob spremljavi Andreje Kosmač, vzhajajoči zvezdi svetovnih koncertnih in opernih odrov Niki Gorič in Ensemblu Dissonance, praznik slovenske glasbe pa bo sklenil Zbor Slovenske filharmonije. Osrednja pozornost 36. Slovenskih glasbenih dnevov je tokrat posvečena Glasbeni matici Ljubljana, ki praznuje 150 let. Društvo je vse od ustanovitve leta 1872 pomembno prispevalo h glasbenemu življenju Slovencev.
Koncert samospevov
Glasbena matica Ljubljana še zdaj postavlja v težišče svojega delovanja vokalno tradicijo z bogato zborovsko dejavnostjo, recitali samospevov in od leta 2006 delujočo Pevsko šolo. Tradicionalni Koncert samospevov med drugim pomembno poudarja pomen oblike samospeva za razvoj slovenske glasbene umetnosti. Na koncertnem večeru bo v interpretaciji baritonista Jake Mihelača in pianistke Andreje Kosmač zazvenel program samospevov avtorjev, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju slovenske glasbene identitete in so bili dejavno povezani z ljubljansko Glasbeno matico.
Nika Gorič in Ensemble Dissonance
Zasedbi Ensemble Dissonance se bo po lanskem uspešnem koncertu Mahler v Ljubljani na 69. Ljubljana Festivalu ponovno pridružila Nika Gorič. Sopranistka je petje študirala na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost v Gradcu in na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, kjer je magistrirala in opravila umetniški doktorat. V začetku julija 2017 je prejela najprestižnejše priznanje te ugledne londonske akademije, in sicer kraljičino nagrado kot študentka leta. Leta 2019 je prejela naziv članice Kraljeve akademije za glasbo, letos pa nagrado Slavnostnih iger Mecklenburga-Predpomorjanskega, s čimer je postala stalna umetnica festivala. Redno deluje kot koncertna in operna pevka.
V sklopu tokratnih, že 36. Slovenskih glasbenih dni bo predstavila program, vezan na koncertno delovanje Glasbene matice Ljubljana med obema svetovnima vojnama. Na sporedu so skladbe dveh izjemnih glasbenih osebnosti, violinista, glasbenega pedagoga in skladatelja Karla Jeraja ter njegovega zeta, skladatelja, profesorja in nekdanjega rektorja Akademije za glasbo Lucijana Marije Škerjanca. Skladbe koncertnega programa je za godalni kvartet priredil ustanovitelj in umetniški vodja zasedbe Ensemble Dissonance Klemen Hvala.
Zaključek 36. Slovenskih glasbenih dnevov
Sklepni koncert, oblikovan v duhu najpomembnejših glasbenih form Gallusovega časa, bo v Slovenski filharmoniji predstavil skladateljeva redko slišana dela. Zbor Glasbene matice pod vodstvom Mateja Hubada je bil ustanovljen jeseni 1891, kar se ujema s 300. obletnico smrti Jacobusa Handla Gallusa (1550–1591). Prav izjemno uspešen koncert Gallusovih del 9. junija 1892 v Redutni dvorani, na katerem je zbor nastopil, je pri nas spodbudil renesanso Gallusovih del. Njegove značilne in pogosto drzne skladbe bo poustvaril Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom akademskega cerkvenega glasbenika, organista in zborovodje Gregorja Klančiča ter s tem zaokrožil 36. Slovenske glasbene dneve.
