Sinoči je Postojnski jami ob 200-letnici odkritja njenih notranjih delov družba Postojnska jama priredila svečano prireditev. Slavila se je lepota Postojnske jame.
Tokrat je jama zasijala v prav posebnem sijaju in bleščavi, jami so se poklonili vrhunski umetniki, raziskovalci in znanstveniki. Poseben poklon ji je namenil tudi pisatelj Drago Jančar z liričnim besedilom, ki se je globoko dotaknilo prav vsakega, saj je jamo in njenih 200 let zgodovine od odkritja predstavil na zelo intimen in vsebinsko dovršen način.
Častni pokrovitelj slovesnosti je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Svečan program je dosegel vrhunec z nastopom Mattea Bocellija, ki je v Koncertni dvorani Postojnske jame, globoko pod površjem, navdušil z znamenitim Carusom.
»Počaščen sem, da lahko nastopam v tako izjemnem ambientu Postojnske jame, v katero se preprosto zaljubiš,« je povedala vzhajajoča zvezda Matteo Bocelli, ki je vrhove svetovnih glasbenih lestvic v začetku jeseni zasedel z duetom s svojim bolj znanim očetom Andreo Bocellijem. Sinoči je solo nastop zaključil še s skladbo Can’t help falling in love v duetu s slovensko operno divo Nuško Drašček. Znameniti 6-sekundni odmev, ki se ustvarja v jami ob petju, je izreden izziv za še tako vrhunske pevce, petje je težko, učinek pa naravnost magičen in veličasten. V Slovenijo je Matteo Bocelli prišel na posebno povabilo uprave, ki želi ohranjati tradicijo nastopov vrhunskih mednarodnih umetnikov. Pred 90-leti je to tradicijo odprl sloviti dirigent milanske Scale Pietro Mascagni.
V slavnostnem nagovoru je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor Postojnsko jamo primerjal s skrivnostjo, privarčevano za tiste, ki jih zanima pravljičnost narave. Svoje misli je sklenil z znanim citatom Antoinea de Saint-Exupérya: »Bistvo je očem nevidno!«
Predsednik upravnega odbora Postojnska jama Marjan Batagelj je na največjo in zanj najlepšo turistično jamo v Evropi pogledal z drugačne perspektive:»Postojnska jama se je v zadnjih 200 letih nahajala v kar petih različnih državah, od Avstrije in Avstro-Ogrske, Italije, kratek čas Nemčije, Jugoslavije in končno Slovenije. Preživela je razne državne ureditve in politične sisteme. Države so se menjale, za jamo pa je bilo pomembno, kako so vsakokratni upravitelji skrbeli zanjo. Poslanstvo vseh nas, ki danes skrbimo zanjo je, da to delamo trajnostno. Cilj je, da jo našim zanamcem zapustimo v boljšem stanju, kot smo jo dobili.« Skrb za Postojnsko jamo je orisal s prispodobo Damoklejevega meča in opomnil, da se kot upravitelj neprestano zaveda odgovornosti, ki ji je ves čas izpostavljen. Nenazadnje ga na to ob vsakem obisku jame opomni tudi kapniška skulptura v obliki Damoklejevega meča, ki je bila sinoči prvič v 200-letni zgodovini posebej razsvetljena.
Zaključil je z državotvorno mislijo, da Postojnski jami želi, da bi Slovenija bila tudi njena zadnja država, v kateri domuje.
Po tem, ko je preprost svetilničar Luka Čeč 14. aprila 1818 odkril najlepše dele Postojnske jame, se praznično leto ob 200-letnici spomina na veliki dogodek v Postojnski jami počasi zaključuje. Vabimo vas, da praznujete z nami, zato smo v obdobju do 25. novembra omogočili 50 % popust za družine, konec decembra pa že napovedujemo nov spektakel z našimi tradicionalnimi Živimi jaslicami v Postojnski jami.
Slavnostni program so sooblikovali še Slovenski oktet, Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, Uliana Dorofeeva, Ljoba Jenče, Boštjan Dermol, Plesna skupina Artifex, Robert Korošec, Tjaša Železnik, Miha Vodičar in drugi plesalci, Eva Petrič ter voditeljica Bernarda Žarn. Postojnski jami se je s svojim besedilom poklonil tudi večkratni Kersnikov nagrajenec, svetovno uveljavljen slovenski pisatelj Drago Jančar.
