Svetniki Mestne občine Ljubljana bodo na seji 16. aprila odločali tudi o novih imenih trgov in ulic. Svoj trg bo med drugim dobil leta 2014 umrli legendarni slovenski kantavtor Tomaž Pengov.
Trg Tomaža Pengova bo zaokrožil urejene urbane površine notranjega javnega prostora na Metelkovi. Trg se bo začel na severovzhodni stranici stavbe Metelkova 4, se nadaljeval mimo Metelkove 6 do prehoda na Trg Jureta Detele in se zaključil pri stavbi Metelkova 8.
Položaj Trga Tomaža Pengova na Metelkovi. (Slika: MOL)
Pigl, kot je bil vzdevek Tomaža Pengova, prvega in najslavnejšega slovenskega kantavtorja, se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Nastopati je začel pri devetnajstih letih, ko je prepeval pesmi Boba Dylana. Od tod tudi primerjava s tem ameriškim pevcem, čeprav je med njima ogromna razlika: Pengov za razliko od Dylana ni nikoli posnel slabe plošče. Zaradi glasu in pristopa k ustvarjanju, ki je bolj pesniško kot pa glasbeno, bi še najbolj zdržala primerjava z Nickom Drakom. Kasneje je tuje pesmi tudi prevajal. »A sem jih bolj po svoje napisal. Zato sem začel s svojimi. Moj prvi avtorski komad je bil Cesta, za njim pa Danaja,« se je pred leti spominjal Pengov, ki je poznal znan po svoji dvanajst strunski kitari in lutnji. Sicer je Cesto napisal v romanski katedrali St. Martin v Kölnu. Rad je potoval in se zato tudi rad vračal. »Ljubljanska srajca sem,« je pogosto dejal, češ da najrajši živi v mestu.
Njegova prva plošča »Odpotovanja«, za katero marsikdo upravičeno meni, da je v slovenskem prostoru še nepresežen izdelek in je izšla v samo tisoč izvodih, je bila posneta leta 1973 (delno tudi na stranišču zaradi boljšega odmeva) in velja za prvo neodvisno ploščo v tedanji Jugoslaviji. In tudi prvo veliko kantavtorsko ploščo. »Nekaj opisane, manifestivne samote boste občutili ob poslušanje te plošče,« je v dokumentarnem filmu Dih besede o njem dejal Milan Dekleva, ki njegove pesmi označuje za »tihe pesmi«.
Nekaterih pesmi na svojih koncertih ni (skoraj) nikoli igral. Ni želel, ni hotel, ni zmogel. Melanholična »Oda Ireni«, ki jo je Tomaž Pengov še kot gimnazijec posnel skupaj z Mladimi levi, je ena od teh, druga je »Čakajoč nase, brat«.
Žal se je Tomaž Pengov v svojem ustvarjanju v sedemdesetih letih 20. stoletja ustavil. Ponatis Odpotovanj v 80. letih ga je sicer proslavil, vendar spet ne toliko, da bi o njem govorila slovenska glasbena scena. V tistem času je s prevodi svojih pesmi v angleščino nekaj malega koncentriral v Avstriji in na Nizozemskem. Toda miniti je moralo še nekaj let, da je v zaporedju osmih pomladi izdal tri mojstrovine: Pripovedi, Rimska cesta in Biti tu. In šele takrat, predvsem s pesmima Črna pega (uglasbena poezija Frana Milčinskega Ježka) in Napisi padajo je postal znan širši javnosti. Kasneje, leta 2006, je izšla še njegova koncertna plošča s preprostim naslovom Koncert.
Tomaž Pengov je umrl 10. februarja 2014. Pokopan je v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah.