14.3 C
Ljubljana
četrtek, 13 junija, 2024

Odprtje nove razstave Enigma – skrivnostno zakulisje vojne

Piše: C.R. / PVZ

V Parku vojaške zgodovine so s krajšo slovesnostjo odprli novo muzejsko razstavo Enigma – skrivnostno zakulisje vojne. Gre za enega največjih razstavnih projektov v zgodovini Parka, ki je obenem tudi prva muzejska obdelava te pomembne zgodovinske teme v našem prostoru.

Verjetno nobena naprava, povezana z drugo svetovno vojno, skoraj 80 let po njenem koncu, ne vzbuja tolikšnega zanimanja in ne razburja domišljije v tolikšni meri kot nemški šifrirni stroj Enigma. O njej so napisane brezštevilne knjige, strokovni in poljudni članki, posnetih je kopica dokumentarnih ter igranih filmov. Nemška vojska je Enigmo čuvala v veliki tajnosti, saj je predstavljala pomembno orodje za izvajanje strategije bliskovite vojne. Nemški kriptologi so bili tako prepričani v Enigmo, da so verjeli, da ne obstaja niti teoretična možnost, da se razbije njena šifra in ogrozi tajnost nemških komunikacij.

Z druge strani pa je bila ena od največjih skrivnosti na zavezniški strani dejstvo, da so razbili šifro Enigme in tako dekodirali večino nemških sporočil. Šlo je za enega največjih dosežkov v drugi svetovni vojni. A šlo je za tiho zmago, zavito v strogo tajnost, ki je bila šele v zadnjem času predstavljena širši javnosti. Kljub temu, da je v veliki meri vplivala na potek vojne in na nek način tudi botrovala njenemu izidu, imena zaslužnih niso bila na spisku odlikovanih ter njihove fotografije kljub zaslugam ni bilo mogoče najti v posebnih izdajah vojnih časopisov. Njihovo delo je bilo tako enigmatično, kot je ime naprave, katere moč so zlomili.

Čeprav ob omembi Enigme najprej pomislimo na bitko za Atlantik ali pa na bitko za Britanijo, kjer sta vloga tega nemškega šifrirnega stroja in razkritje njegove šifre najbolj raziskana in najbolj publicirana, se je le-ta v drugi svetovni vojni pojavljala vsepovsod, kamor so dospele nemške vojaške enote, ladje ali podmornice. Ker so nemški vojaki v skladu z ukazi storili vse, da Enigma ne bi prišla v sovražnikove roke, je ohranjenih Enigem relativno malo, izredno redke pa so tiste modela M4, ki ga je uporabljala Nemška vojna mornarica Kriegsmarine. A po spletu srečnih naključij se je leta 2021 ena znašla v zbirki Parka vojaške zgodovine.

Gre za Enigmo z nemškega minolovca R 15, ki je bil v noči s 16. na 17. april 1945 potopljen ob istrski obali. Kot lahek minolovec razreda R 1 nemške Kriegsmarine je bil splovljen leta 1934 v Travemündu ob Severnem morju. Leta 1942, v polnem razmahu vojne vihre, je bil v sestavi 6. flotilje po celinskih vodnih poteh in kopnem s Severnega morja premeščen v Sredozemlje, kjer je najprej deloval ob afriški obali. V januarju 1944 je bil prek kopnega in po reki Pad iz Genove prestavljen v Jadran, kjer je aktivno deloval do usodne noči, ko ga je potopil torpedo britanskega torpednega čolna.

S potopitvijo minolovca R 15 je za štiri desetletja ostala v morskih globinah skrita tudi njegova šifrirna naprava, vse dokler je ni v 80. letih skupaj z nekaj drugimi predmeti na površje potegnil izkušeni potapljač Zvone Kralj. Leta 2020 jo je predal mlajšemu potapljaškemu kolegu Danijelu Germeku, ki jo je izročil Parku vojaške zgodovine.

Park vojaške zgodovine je v podvodni najdbi prepoznal izjemen zgodovinski pomen, saj se je izkazalo, da gre za enega redkih ohranjenih primerkov kompleksnejše mornariške verzije Enigme M4. Sočasno z zahtevnim konservatorskim postopkom, ki ga je izvedel konservator Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije Aleš Jelinčič ob pomoči strokovnjakov iz Mednarodnega centra za podvodno arheologijo v Zadru in Narodnega muzeja Slovenije, so tako stekle tudi priprave na njeno muzejsko obdelavo.

Razstava Enigma – skrivnostno zakulisje vojne, ki sta jo pripravila mag. Janko Boštjančič in dr. Andrej Gaspari, ob razstavljeni Enigmi M4 z minolovca R 15 razkriva zapletene mehanizme delovanja Enigminega šifrirnega kolesja ter znotraj širšega zgodovinskega konteksta osvetljuje vlogo Enigme in vpliv razkritja njene šifre na potek druge svetovne vojne. Muzejsko prezentacijo Enigme dopolnjuje niz najdb z razbitine R 15 in več drugih dragocenih predmetov. Pomemben prispevek k razstavi je z orisom poteka druge svetovne vojne na Jadranu doprinesel tudi znan hrvaški raziskovalec vojnega dogajanja na Jadranu Danijel Frka.

Muzejsko postavitev sta z velikim občutkom za dovršeno in tematsko zaokroženo vizualno podobo zasnovala ter oblikovala Barbara Sirk in Žiga Okorn iz podjetja Uvid.si.

Razstavo je za javnost odprl načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš. V kratkem nagovoru je avtorjema izrazil vse pohvale za uspešno muzejsko interpretacijo tako pomembnega vojaškozgodovinskega eksponata. Krstno vodenje po razstavi sta za častne goste izpeljala njena avtorja mag. Janko Boštjančič in dr. Andrej Gaspari, pri čemer sta posebej izpostavila ključne vsebinske poudarke ter potek njene priprave.

Piko na i prijetni slovesnosti je pridodal dovršen nastop kvarteta saksofonov Orkestra Slovenske vojske.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine