Piše: M. Barbo
Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico kontinuiranega delovanja in ob tej priložnosti so avtorji različnih strokovnih obzorij na pobudo društva napisali prispevke, ki osvetljujejo različna področja društvenega delovanja. Urednica Veronika Brvar jih je povezala v tri tematske sklope. Knjigo je izdala Glasbena matica Ljubljana in nosi naslov: Ljubezen do glasbe nas povezuje: Ohranjanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana.
V knjigo uvaja osebno pričevanje nekdanjega predsednika dr. Vladimirja Ravniharja Ad aeternam memoriam. Njegov zapis v zgodovinski kontekst postavi prispevek dr. Aleša Gabriča o borbi za eksistenco Glasbene matice v letih 1945–1947. V tej zgodbi za obstoj se je dramatični preobrat zgodil po osamosvojitvi Slovenije s postopkom denacionalizacije društvenega premoženja. V knjigi pravne procese predvsem pa napore za povrnitev »dobrega imena in časti« prvič z vso dokumentarno natančnostjo popiše častni predsednik Glasbene matice dr. Anton Vengušt.
V drugem tematskem sklopu o Temeljih slovenske glasbene umetnosti in kulture so izpostavljene tri teme. Ddr. Igor Grdina razmišlja o stalnicah in prelomih v zgodovini društva; Peter Krečič osvetli izredno zanimivo ustvarjalno razmerje med arhitektom Jožetom Plečnikom in Glasbeno matico; dr. Marjetka Golež Kaučič pa spomni na začetke Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen na pobudo Matičarja Franceta Marolta.
Tretji del preplete vezi preteklosti s sedanjostjo in čeprav ne zrcali vseh podob sodobne Glasbene matice, izpostavi tisto najpomembnejše, to je koncertno ustvarjanje zborov s posebnim poudarkom na mednarodnih uspehih Mešanega zbora, ter področje glasbenega izobraževanja v slovenskem jeziku, kjer je Glasbena matica orala ledino.
Avtorji nove knjige o Glasbeni matici Ljubljana so Veronika Brvar, Aleš Gabrič, Marjetka Golež Kaučič, Igor Grdina, Peter Krečič, Špela Lah, Vladimir Ravnihar, Branka Rotar Pance, Katarina Zadnik, Anton Vengušt, knjigo je uredila Veronika Brvar.
Glasbena matica je bila nekoč osrednja slovenska glasbena ustanova, katere dejavnost bo v prihodnje zagotovo še predmet več raziskav in znanstvenih analiz. Tokratna knjiga pa je ob knjigi dr. Nataše Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojna, nedvomno bistven prispevek k boljšemu poznavanju Glasbene matice tudi v obdobju po vojni ter z nekaj elementarnimi orisi tudi sodobne ustvarjalnosti društva.
