Piše: Nova24tv.si
Pričakovano je ministrica za kulturo Asta Vrečko za generalnega direktorja Cankarjevega doma imenovala Jureta Novaka. Petletni mandat z možnostjo ponovnega imenovanja na čelu največje slovenske kulturne ustanove bo nastopil 15. oktobra 2024. Na čelu CD bo Novak, zdajšnji direktor kranjskega gledališča, nasledil dosedanjo generalno direktorico Uršulo Cetinski, ki se jo je trenutno vodstvo ministrstva želelo znebiti iz političnih razlogov.
Kot je zapisano v današnjem sporočilu za javnost ministrstva za kulturo, je Asta Vrečko na podlagi pregleda celotne spisovne dokumentacije, ki vključuje sklepno mnenje razpisne komisije ter mnenji sveta in strokovnega sveta javnega zavoda, ugotovila, da se je Novak izkazal kot najbolj strokovno usposobljen kandidat za zasedbo razpisanega delovnega mesta generalnega direktorja javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center. Pri tem ne gre pozabiti, da sta mnenji sveta in strokovnega sveta zavoda največ glasov dali dosedanji direktorici Uršuli Centinski, ki pa je bila pri trenutnih oblastnikih zaradi dobrega odnosa z bivšimi ministrom na listi za odstrel.
Kot smo že poročali, je po informacijah našega vira Uršula Cetinski predobro sodelovala s prejšnjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, ki naj bi ga v ožjih družbah celo ocenila kot najsposobnejšega kulturnega ministra v Sloveniji in dejala, da se pod njegovim vodstvom kljub omejitvam, ki jih je tedaj diktirala epidemija covid-19, vendarle nekaj premika.
Prav s to konstruktivno držo naj bi si prislužila pogrom skrajne levice, kljub temu da je niti približno ni mogoče uvrstiti na desni ali sredinski pol. Je pa mogoče na skrajno levi pol uvrstiti druge kandidate.
Njeni kandidaturi je najbolj nasprotoval “posvojenec” stranke Levica Jaša Jenull, ki naj bi se po poročanju medijev aktivno vpletel v bitko za prestol Cankarjevega doma. Kot je zapisal ulični aktivist, direktorica ni pomagala rušiti prejšnje oblasti in posledično ne bi smela nadaljevati svojega dela.
Jure Novak je do sedaj sicer upravljal delo direktorja in umetniškega vodje Prešernovega gledališča in je zvest sopotnik skrajne Levice.
Spomnimo. Ko je slovenski zdravstveni sistem skoraj klecnil zaradi koronavirusne pandemije, je v Mladini izražal svojo zaskrbljenost nad ukrepi za omejitev širjenja okužb. “Nič ni trajnejšega od začasnih ukrepov. Bojim se, da bo večina ukrepov, ki jih zdaj uvajajo kot začasne, postala trajna, da bodo obveljali kot sredstvo kaznovanja in prisile za tiste, ki ne ustrezajo vladi,” je takrat dejal. Njegova razmišljanja se seveda niso uresničila, kadrovsko čiščenje neustreznih v državnih inštitucijah pa je zato izvedla naslednja vlada, ki ji je bržčas bolj naklonjen. Kot pišejo v Mladini, se je med vladanjem prejšnje vlade “izpostavil kot eden najdejavnejših aktivistov v prizadevanjih za pravice samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacijah”. V času, ko si zaposleni na kulturnem ministrstvu niso upali v službo zaradi divjanja in groženj t. i. kulturnikov, se je na 24ur hudoval nad gmotnim stanjem umetnikov, ki so odvisni od davkoplačevalskega denarja. V drugem javnem zapisu se je zavzel, da bi v času omejitvenih ukrepov ti postali povsem finančno odvisni od države. Med drugim je predlagal tudi “državna jamstva za premostitvene kredite, moratorije na odplačevanje kreditov in odplačevanje najemnin za samozaposlene in nevladne organizacije v kulturi”.
Lokalni kranjski portal Trma.si je lansko leto poročal, da si je Novak – direktor Prešernovega gledališča – v okviru svojega umetniškega sodelovanja z gledališčem, ki ga hkrati vodi, na svoje podjetje nakazal večjo vsoto denarja, in sicer skupaj 9000 tisoč evrov.
Kot je pisal portal Požareport, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zoper Novaka podala prijavo, ker je kot direktor tega javnega zavoda za “zunanjega izvajalca” gledališča najel kar samega sebe in si nakazoval honorarje. KPK je prijavo zoper Novaka prejela 19. oktobra lani. Najprej so jo preučili, zdaj pa odstopili policiji oziroma državnemu tožilstvu, ker ocenjujejo, da gre za sum kaznivega dejanja, za katerega se storilec sicer preganja po uradni dolžnosti.
