Piše: C. R.
Zaključila se je 25-ta etnografska prireditev Likof na taberhi, ki so jo izvedli v Muzeju na prostem Rogatec.
Etnografska prireditev Likof na taberhi se je že 25-ič zapored odvila v nedeljo, 23. julija s pričetkom ob 17. uri v avtentičnem okolju Muzeja na prostem Rogatec, ki jo je organiziral Zavod za kulturo, turizem in Razvoj Rogatec.
Kako je prišlo do Likofa na taberhi?
Leta 1999 so Ljudske pevke iz Rogatca pod vodstvom Hilde Ozvaldič v muzeju prvič uprizorile krajšo igro s tem naslovom. Irena Roškar, takrat odgovorna za programsko dejavnost v muzeju, je prevzela pobudo in s sodelavci vsa leta zapored prireditvi dodajala nove vsebine.
Kaj pomeni Likof in kaj taberh?
Pomeni druženje, ob hrani, pijači, petju in humorju, ob zaključku delovnih opravil. Taberh – izhaja iz nemške besede die Tagarbeit, kar pomeni dnina. Nekoč so ljudje hodili, za ljubi kruhek in preživetje, na delo k premožnejšim kmetom.
Prireditev predstavlja povezovanje različnih vsebin: delovna opravila na kmetiji nekoč, običaje, rokodelstvo, domačo kulinariko in ljudi, ki imajo čut do dediščine. Znanja in spretnosti prikazujejo z namenom ohranjanja kulturne dediščine, zato je bil vstop na dogodek brezplačen. V programu je sodelovalo 86 posameznikov.
Kot vsako leto je prireditev združila in povezala niz dogodkov in vsebin:
- Mlačev žita na tri različne načine: mlačev s cepci, na ročno mlatilnico in na »gepl« s pomočjo kravje vprege. Prikazi mlačve žita ostajajo jedro prireditve in so po vseh letih še vedno privlačni za obiskovalce.
- Marjetin rokodelski sejem povezuje rokodelce in rokodelske centre Slovenije
- Naj sirova zavihanka Obsotelja in Kozjanskega: izbor je organiziran s ciljem poenotenja in promocije kulinarične posebnosti tega območja. Ocenjevalno komisijo so sestavljali člani različnih profilov: Marjeta Orlčnik; KGZ Celje, izpostava Šmarje pri Jelšah, Nives Potočnik; vodja posestva na Šolskem centru Šentjur, Matej Ferčec; predstavnik gostinske dejavnosti in vodja Jager gostinstva in Lojzka Ferčec; predstavnica društev žena in gospodinj. Med 15 prijavljenimi tekmovalkami je Naj sirovo zavihanko 2023 spekla Zdenka Koražija iz Rogaške Slatine.
- Prikazi rokodelskih veščin: trenje lanu, predenje na kolovratu in ročno tkanje, pletarstvo iz šibja in ličja, rožice iz krep papirja, vezenje in kovaštvo – podkovanje konja.
- Prikazi delovnih opravil: pranje perila in prepevanje pri muzejskem vodnjaku – Pojoče perice / ljudske pevke KD Anton Stefanciosa Rogatec in Prešmentani faloti iz Stoperc, priprava in peka sirove zavihanke, klepanje kose, košnja trave in grabljice ter žanjice z igranimi dramskimi prizori – kosci in ložniške ufarce.
Veselje ob zaključku del se je ob ljudskem petju in glasbeni spremljavi razlegalo še do poznega večera.
Foto: Zavod za kulturo, turizem in razvoj ROGATEC
GALERIJA:
