22.2 C
Ljubljana
nedelja, 19 maja, 2024

(FOTOGALERIJA) Otvoritev spominske plošče dr. Vojeslava Moleta

Piše: C. R.  

Danes so v Ljubljani ob zgradbi veleposlaništva Republike Poljske odkrili spominsko ploščo umetnostnega zgodovinarja, klasičnega arheologa, pesnika, pisatelja in prevajalca dr. Vojeslava Moléta. 

S svojim delom zlasti na področju starokrščanske, bizantinske in slovanske umetnosti je povezoval Poljake in Slovence. Med drugim je bil član Poljske akademije znanosti in dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Življenjsko pot dr. Vojeslava Moléta je predstavil doc. dr. Gašper Cerkovnik, slavnostni govornik pa je bil akademik dr. Milček Komelj.

Vojeslav oz. Wojesław Herman Maksimilijan Molè  se je rodil 14. 12. 1886 v Kanalu ob Soči. Med leti 1907 in 08 je služil vojaški rok v Trstu. Umetnostno zgodovino in arheologijo je študiral na Dunaju, v Krakovu in Rimu ter 1912 doktoriral na Dunaju. Do začetka prve svetovne vojne je delal pri Deželnem konservatorskem uradu za Dalmaciijo v Splitu. Leta 1914 je bil kot rezervni častnik mobiliziran, na vzhodni fronti ujet in poslan v ujetništvo v Sibirijo. Tam se je med drugim habilitiral na univerzi v Tomsku.  Leta 1917 se je »po zastopniku« (svojem bratu) poročil z Elo Brumer. V začetku leta 1919 se je priključil 1. jugoslovanskemu polku Matije Gubca. Po dolgotrajni poti se je leta 1920 najprej vrnil v Krakov ter se kmalu z ženo preselil v Ljubljano. Leta 1920 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani postal docent ter štiri leta pozneje izredni profesor za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost. Leta 1926 se je z ženo preselil na Poljsko, kjer je prevzel novoustanovljeno katedro za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagielonski univerzi v Krakovu. Po začetku druge svetovne vojne septembra 1939 se je z družino najprej umaknil v Lvov, kmalu zatem pa v Ljubljano, kjer je med letoma 1940 in 1945 vodil katedro za bizantologijo. Po vojni se je vrnil na Poljsko, »svojo adoptivno poljsko domovino«, kjer je prevzel nekdanje delo. Leta 1950 je prevzel vodstvo Umetnostnozgodovinskega inštituta Jagielonske univerze in katedro za srednjeveško književnost. Leta 1947 je postal redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu ter 1961 dopisni član Slovenske akademija znanosti in umetnosti. Je avtor dveh pesniških zbirk in avtobiorafije, ki jo je izdala Slovenska matica; poleg tega je bil esejist, prevajalec ter avtor znanstvenih publikacij. Bil je član Društva prijateljev poljskega naroda. Umrl je v ZDA leta 1973.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine