Piše: G. B.
Vlada je na današnji dopisni seji izdala odločbo v upravni zadevi v zvezi z izplačilom Prešernove nagrade za leto 2000. Gre seveda za izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade, ki jo je tistega leta Svetlana Makarovič sicer zavrnila, kasneje pa terjala nazaj.
Zanimivo je, kako je pri tem ministrica za kulturo Asta Vrečko, sicer velika oboževalka Makarovičeve, že lani pred slovenskim kulturnim praznikom pritiskala na upravni odbor Prešernovega sklada, naj podelitev nagrade omogoči. Vendar upravni odbor ni popustil, saj bi šlo za kršitev zakona o Prešenovem skladu. No, ker se je vmes sestava upravnega odbora Prešernovega sklada že zamenjala, z njegove strani ni več ugovorov takšni politiki ministrstva za kulturo.
Ne glede na to pa je Asta Vrečko samovoljno poskrbela za izplačilo nagrade in poskrbela, da je vlada iz proračuna zagotovila 8.346 evrov Svetlani Makarovič. To je v svojem poročilu za preteklo leto ugotovilo tudi Računsko sodišče RS in sicer v reviziji poslovanja vlade v letu 2023.
Računsko sodišče je v reviziji zapisalo, da je upravni odbor Prešernovega sklada 27. decembra 1999 odločil, da Makarovičeva v letu 2000 prejme Prešernovo nagrado v znesku dva milijona takratnih slovenskih tolarjev. Nato pa je ministrstvo 20. januarja 2000 prejelo dopis nagrajenke, v katerem je navedla, naj ji nagrade ne nakažejo. Tudi na osrednji proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika 7. februarja 2000, ki je bila določena kot kraj in čas podelitve nagrade, je nagrado v celoti zavrnila. Zaradi navedenega nagrajenki ministrstvo za kulturo nagrade v letu 2000 ni izročilo, prav tako ji ni izplačalo denarnega dela nagrade. Po več kot dvajsetih letih se je Makarovičeva bojda premislila in celo zahtevala, da se ji nagrado izroči.
To pa seveda ni mogoče, saj sklep o podelitvi nagrade ni bil nikoli spremenjen. Takrat veljavni zakon situacije za primer zavrnitve nagrade ni predvideval, ministrstvo pa ne razpolaga z dokumentom, ki bi izkazoval, da je bilo izvedeno kakšno drugo dejanje ali sprejet pravni akt, ki bi uredil situacijo v primeru zavrnitve nagrade. Glede na to je bilo nakazilo nagrade več kot dve desetletji pozneje nezakonito, so ugotovili revizorji. »Ravnanje ministrstva za kulturo v zvezi s potrditvijo obveznosti ter izplačilom nagrade v znesku 8.346 evrov je v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena Zakona o javnih financah, ki določa, da je pri pripravi in izvrševanju proračuna treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti,« so zapisali na računskem sodišču.
Ker je šlo torej v tem primeru za nezakonito dejanje, ga je vlada sedaj “legalizirala” tako, da je z upravnim postopkom predvidela že lani izvedeno nakazilo. Torej, za nazaj je nezakonito izplačilo napravila za kakor zakonito.
Uradno seveda vlada ni sporočila, za katero nagrado gre. V kratkem sporočilu za javnost je zapisala naslednje: “Ob upoštevanju določb Zakona dostopu do informacij javnega značaja je podatek o predmetnem upravnem postopku varovan podatek, zato v tej fazi dodatnih informacij ne moremo posredovati.” Skratka, gre za kakor strogo zaupno informacijo, toda vsi vemo, kam pes taco moli.
