Piše: G. B.
Čeprav kakovost javnega prevoza že tako ali tako ni v preveč dobrem stanju, kar velja tudi za železnice, se je pojavila nova nadloga. Pravzaprav huda nevarnost: sabotaže na železniški infrastrukturi, torej namerna dejanja, ki ogrožajo varnost. Kar ne samo da povzroča nove dodatne zamude in škodo, pač pa ima lahko tudi tragične posledice. Lahko govorimo celo o prikritem terorizmu.
Vodstvo Slovenskih železnic (SŽ) in policija sta te dni ostro obsodila vandalizem na železniški infrastrukturi, ki je nazadnje v četrtek botroval iztirjenju vlaka na postajališču Vintgar. “Ne gre več za primere najstniške objestnosti, ampak za sabotaže, ki resno ogrožajo življenja potnikov in zaposlenih na železnicah,” je poudaril prvi mož SŽ Dušan Mes.
Na železniškem omrežju letos beležijo izjemen porast vandalizma. Našteli so 54 primerov, a kot je opozoril generalni direktor SŽ Mes, je nekaj takih, kjer ne gre več za najstniško objestnost, poroča STA. Izpostavil je poškodovanje kretnic na Bledu konec septembra, ko so sicer zaposleni na srečo sabotažo pravočasno opazili. Drug primer je bila skala na progi na Rakovniku v začetku oktobra, kjer je po Mesovih besedah “za las” manjkalo, da bi vlak s potniki iztiril. V četrtek okoli 22. ure pa je do iztirjenja na postaji Vintgar na Bledu dejansko tudi prišlo.
Šlo je za namerno sabotažo
Po pojasnilih direktorja SŽ-Infrastruktura Matjaža Kranjca je šlo za poškodovanje zapaha oziroma ključavnice kretnice. “Zapah je bil prerezan, kretnica pa postavljena v lego, ki je dopuščala tako imenovano viličasto vožnjo, da je prišlo do iztirjenja dveh podstavnih vozičkov na motorni garnituri,” je pojasnil. Progo še sanirajo, dela naj bi končali do sobote do poldneva, ko naj bi promet po tem odseku normalno stekel.
“Gre za nekaj, kar je po neki zdravorazumski pameti nepojmljivo. Da nekdo pride, prereže določeno signalno-varnostno napravo in s tem resno ogrozi življenje potnikov in zaposlenih,” je opozoril Mes. Vse, ki bi v bližini železniške infrastrukture, kjer je dostop prepovedan, opazili kogarkoli, je pozval, da to sporočijo SŽ ali pokličejo policijo. “Kot družba moramo takšna zavržna dejanja obsoditi. Takšne osebe je treba čim prej najti in jih ustrezno sankcionirati,” je še poudaril Mes.
Po besedah vodje oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Kranj Dušana Žnidaršiča policija še zbira obvestila in dokaze. Preiskujejo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa. Zaenkrat konkretnejših podatkov zaradi interesa kriminalistične preiskave policija ne more podati, bodo pa o vsem obveščali pristojno okrožno državno tožilstvo, je dejal. Žnidaršič se je strinjal, da gre za zelo zavržna dejanja, pri čemer morajo storilci pomisliti, da ogrožajo varnost ljudi, nenazadnje pa povzročajo tudi veliko materialno škodo. Tudi Žnidaršič je občane pozval, da policiji sporočijo, če karkoli vedo o teh kaznivih dejanjih.
Direktor SŽ-Potniški promet Miha Butara je dodal, da je varnost v potniškem prometu ključna. “Železniški promet načeloma velja za enega najbolj varnih, zato smo zgroženi nad tem, kar se dogaja,” je poudaril. Nenazadnje nastaja tudi velika materialna škoda. Po prvih ocenah je samo na vlaku, ki je v četrtek iztiril na postaji Vintgar, za več kot 300.000 evrov škode, je ocenil Butara. Informacij o tem, ali bi bila lahko kazniva dejanja na železniškem omrežju med seboj povezana, pristojni zaenkrat nimajo, je pa Mes glede četrtkovega iztirjenja vlaka dejal, da za kaj takega potrebuješ “nekaj več znanja” kot za postavitev skale na tir. A obe dejanji sta enako zavržni, saj se je treba zavedati, da lahko pride do nesreče s smrtnimi žrtvami, je ponovil.
Ali se ponavlja zgodba iz Knina 1990 ter “kuhanje žab”?
Marsikdo pa se bo ob teh dogodkih spomnil na dogodke iz leta 1990, torej tik pred razpadom Jugoslavije. Brž ko je v Zagrebu prisegla prva demokratična vlada Republike Hrvaške (konec maja), je KOS JLA začela strašiti Srbe na Hrvaškem, da so na oblasti ustaši in da bodo dokončali to, kar jim ni uspelo v času NDH. Mobilizirala je tudi lokalne Srbe, začenši v Kninu, za upor proti vladi v Zagrebu. Ker je v Kninu tudi pomembno cestno in železniško vozlišče za povezavo med Splitom, Šibenikom, Zagrebom in zahodno Bosno – v tistem času je bilo to vozlišče še pomembnejše, ker še ni bilo avtoceste Zagreb-Split – so se prav tam začele tudi namerne sabotaže, postavljanje ovir na cestah in železnicah (hlodi in skale). Napadena je bila celotna prometna infrastruktura, kar je povzročilo gospodarski zastoj. Istočasno so se vrstili tudi fizični napadi, denimo na hrvaške gostinske lokale. To je bil seveda samo uvod v stopnjevanje oz. “kuhanje žab”, ki je imelo konkretne rezultate: zavrnitev jurisdikcije RH in vzpostavitev svoje paradržave (Srbske krajine), nazadnje je vse to eskaliralo v nasilje: pregon Hrvatov z zasedenih območij ter vojno na Hrvaškem, ki se je de facto končala šele leta 1995 z operacijo Nevihta.
Za zdaj ni znano, kakšne motive imajo tisti, ki izvajajo nevarne sabotaže na slovenskem železniškem omrežju. Je pa glede na zaostrene razmere v Evropi zelo verjetno, da so v ozadju tudi širši politični motivi in da ne gre zgolj za neko mladostniško razbojništvo.
