Piše: Gašper Blažič
V ponedeljek se bo na celjskem sodišču nadaljevalo sojenje v zadevi Trenta, zaslišali naj bi še nekaj prič. Sodišče je zato za marec razpisalo tri naroke.
Seveda se postavlja vprašanje, ali bodo tudi tokrat sledili logiki v aferi Patria, ko so obtožnico v obrazložitev sodbe enostavno – prekopirali. Je pa, kot pravijo naši viri, nervoza med sodniki kar velika in pri Janši nihče noče tvegati, da bi doživel podobno usodo kot Zvjezdan Radonjić. Proces bi se lahko sklenil po marcu, verjetno v maju letos. S celjskim sodiščem ima Janša sicer slabe izkušnje, saj tam praktično ni sodnika (večinoma pa gre za sodnice), ki bi upal soditi zgolj v skladu z dokazi in mimo interesov »stricev«.
Toda naj ponovimo osnovna dejstva: afera, ki to niti ne bi smela biti, naj bi se zgodila leta 2005, ko je Janez Janša kot predsednik vlade menjal manjše stanovanje za večje, pri čemer je v menjavo za večje stanovanje dal tudi dotedanje svoje posestvo v Trenti, ki ga je kupil leta 1992. Pri tem mediji navajajo napačen podatek, da ga je kupil – po sedanjem izračunu – za manj kot pet tisoč evrov, prodati pa ga ne bi smel za več kot 20 tisoč evrov, toliko je približno vrednost posestva ocenjeval GURS, a že tedanja praksa je bila, da so tržne vrednosti nepremičnin kar nekajkrat presegale cene po aplikaciji GURS. Dejansko kaznivega dejanja ni bilo, obtožnica pa temelji na izmišljenih faktih. Prodajo oziroma menjavo nepremičnin je leta 2011 pred volitvami problematizirala tedanja novinarka, sedaj poslanka Mojca Šetinc Pašek, za njo pa leta 2013 tedanji predsednik KPK Goran Klemenčič, ki je tudi poslal ovadbo na NPU, od tam pa je ovadba romala na Specializirano državno tožilstvo, ki se ukvarja s posebej težkimi primeri kaznivih dejanj.
Očitno pa je, da tranzicijska levica, ob velikem fiasku Roberta Goloba, računa, da bo obsodba Janše na prvi stopnji pomagala k padcu javnomnenjske podpore SDS.
