Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Slovenska in bosansko-hercegovska policija sta včeraj na več lokacijah v Sloveniji in BiH izvedli hišne preiskave zaradi sumov organiziranega kriminala, zlorabe položaja in pranja denarja. V Sloveniji je bila ena oseba pridržana. Preiskave naj bi bile povezane s slovenskimi podjetji in z izdajanjem fiktivnih računov za raziskave trga in dobave. Ta denar naj bi se z bosanskimi bančnimi karticami dvigoval na slovenskih bankomatih. Med osumljenimi je neuradno tudi Milan Mandarić, nekdanji lastnik Nogometnega kluba Olimpija, ki je v Sloveniji vodil več nepremičninskih projektov. Po podatkih portala Istraga.ba je eden od glavnih osumljencev v mednarodni preiskavi slovenski tajkun Mihael Strmljan. Ob novici je novinar Bojan Požar zapisal, “kdo se zdaj trese, minister za finance Klemen Boštjančič ali predsednik uprave Telekom Slovenija Boštjan Košak”? Pri tem je razkril, da je Mihael Strmljan brat Eve Strmljan Kreslin, nekdanje mestne svetnice na Listi Zorana Jankovića in žene glasbenika Vlada Kreslina. Zato povezave “Strmljanovih” segajo globoko tudi v bivšo LDS stranko in seveda Jankovićev-Kučanov krog.
V pranje denarja naj bi bil vpleten tudi Miroslav Vidaković, ki vodi podjetje V3, ki je izvajalo različna gradbena dela, tudi za proračunske porabnike. Največji je tudi Mestna občina Ljubljana in Energetika Ljubljana. “Tudi pri pranju denarja v Bosni ne gre brez Jankovića. Podjetje V3, ki večino prihodkov pridobi od mestne občine Ljubljana in njenih družb, pod lupo kriminalistov. Ali morajo za svoje pridobljene posle odgovornim izročati gotovino še preiskujejo”, pa je komentiral Aleš Hojs. Poleg Vidakovića so v preiskavi še slovenski poslovneži Domen in Miloš Prešern. V pranje denarja naj bi bili vpleteni tudi Jasmina Tatarovac Šušteršič, Klavdija Bržan, Klemen Mesarič, Vojko Lazič, ti so skupaj z državljani Bosne in Hercegovine osumljeni pranja več kot 5 milijonov evrov.
Lista Zorana Jankovića
Kriminalisti sumijo, da so bila kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti storjena na škodo več gospodarskih družb z območja celotne Slovenije. Kaznivih dejanj je osumljenih 36 oseb, trenutno pa se preiskovalna dejanja nanašajo na 42 fizičnih oseb in 36 pravnih oseb, ena fizična oseba je bila pridržana. Skupna protipravna premoženjska korist, ki naj bi bila pridobljena s storitvijo navedenih kaznivih dejanj, naj bi znašala več kot pet milijonov evrov. Hudodelska združba pa je po dokumentih, v katere je imel vpogled Istraga.ba, začela delovati oktobra 2016. Elvin Omanović pa naj bi bil povezava med državljani Bosne in Slovenije. Skupina je iz svojih podjetij pobrala denar na podlagi fiktivnih pogodb, da bi se izognila plačilu davkov. Denar so kasneje prali prek Bosne in Hercegovine, kjer so jim pomagali Samir Ičanović, Jasmin Hodžić, Haris Hećo, Elvedin Maslo, Aleksandar Batić, Semko Ćosatović in drugi.
Po informacijah iz več virov naj bi bil med osumljenimi tudi srbsko-ameriški poslovnež Milan Mandarić, nekdanji lastnik Nogometnega kluba Olimpija. Zakaj je v preiskavi, ni znano, poročajo mediji. Družba FC Olimpija naj bi konec leta 2018 nakazala 30.500 evrov slovenskemu podjetju Leka, to pa naj bi denar prejelo na račun v BiH. Podjetje Leka, ki ga je vodil Haris Hećo, je že tri leta v stečaju. Pred tem je prejelo za več sto tisoč evrov nakazil od različnih slovenskih podjetij, ki so jih štiri osebe iz Slovenije dvigovale v gotovini.
Pod lupo gradbena podjetja in čistilni servisi
V preiskavi naj bi bilo tudi podjetje Aktiva Čiščenje iz skupine Aktiva. Njegov soustanovitelj je Mihael Strmljan, eden najbogatejših Slovencev, kot odgovorna oseba pa je v podjetju Jasmina Tatarovac-Šušteršič. Aktiva Čiščenje je sicer bila v središču javne pozornosti v zadnjem času zaradi stavke sobaric, ki jih je državna Sava Turizem želela prezaposliti na to podjetje.
Foto: Twitter
Slovenska podjetja in podjetniki, ki so se pojavili pod drobnogled kriminalistov, so tudi Vojko Lazić, direktor čistilnega podjetja Acolav v Ljubljani, Klavdija Bržan kot odgovorna oseba v podjetju Primabe d.o.o. Ljubljana, ki se je ukvarjalo z računovodskimi storitvami. Klemen Mesarič pa je vodil podjetje Mesarič Transport. Hkrati so bila v Sloveniji ustanovljena podjetja XTRM, Toreks, JP Konto. Ta tri podjetja so kmalu odprla svoje podružnice v Bosni in Hercegovini, iz katerih so dvigovali denar. Podjetje Torex d.o.o. Ljubljana je na primer v stečaju od 27. februarja 2019. Njihovo predstavništvo v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno leta 2016 v Sarajevu. Poslovali so le eno leto. Zaposlenih niso imeli, promet pa je znašal okoli 70 tisoč evrov. Podjetje XTRM d.o.o. je prav tako ustanovilo svoje predstavništvo v Bosni in Hercegovini. To podjetje XTRM je bilo v Sloveniji izbrisano decembra 2022.
Foto: Istraga.ba
Ukvarjali naj bi se z “računalniškim programiranjem”. Predstavništvo XTRM v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno 21. 10. 2021. V rubriki dejavnosti piše – tržne raziskave in javnomnenjske raziskave. Predstavništvo je registrirano v Zenici. Za te družbe ni finančnih poročil.
Podjetje J&P Konto je bilo odprto do 7. maja 2022. Ukvarjali naj bi se s trženjem in drugimi storitvami. V Bosni in Hercegovini, in sicer v Zenici, so 16. 9. 2020 ustanovili tudi predstavništvo. Zastopstvo je imelo dva računa in oba sta bila zaprta.
Foto: Istraga.ba
Ustanovitelji teh fiktivnih podjetij v Sloveniji in BiH so bili Elvin Omanović, Elvedin Maslo, Aleksandar Batić in Semko Ćatović. Prav ta so služila slovenskim poslovnežem za dvigovanje denarja iz njihovih podjetij. S fiktivnimi podjetji so podpisali fiktivne pogodbe, nato pa denar nakazali v Bosno in Hercegovino. Ta denar so nato v Sloveniji dvigovali.
V dokumentih, ki jih hrani portal Istraga.ba, je navedeno, da so lastniki podjetij sklepali fiktivne pogodbe za izvedbo fiktivnih poslov. Čeprav so vedeli, da delo ni bilo opravljeno, so lastniki slovenskih podjetij plačali račune, ki so jim jih izdale fiktivne družbe. Preiskovalci so tako zabeležili skupno 153 sumljivih transakcij, povezanih z Bosno in Hercegovino v skupni vrednosti več kot 5 milijonov evrov. Največ denarja je bilo nakazanega prek podjetja Lumnia d.o.o. v Ljubljani.
Foto: Istraga.ba
Kot je razvidno iz zgornje slike je, je ustanovitelj Samir Ićanović. Predstavništvo Lumnia v Bosni in Hercegovini pa je bilo ustanovljeno 6. oktobra 2019. Podjetje je registrirano v Zenici.
Foto: Istraga.ba
Utaja davkov s pomočjo fiktivnih podjetij
Dokumenti, s katerimi razpolaga portal Istraga.ba, dokazujejo, da je bilo prek te fiktivne družbe opravljenih skupno 80 transakcij v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Državljani Bosne pa so nato s pomočjo bančne uslužbenke prek poslovnih kartic nakazovali denar na druge račune, preračunavali in dvigovali gotovino v Sloveniji. Slovenski poslovneži so se na ta način izognili plačilu davkov, in sicer s fiktivnimi podjetji v Bosni in Hercegovini.
