Piše: Spletni časopis
Iz policije so javnost dodatno obsežno obvestili o posredovanju proti fantu, ki je v središču Ljubljane z vizirjem besno mahal z dvema nožema, ki so ga neuspešno poskušali vrniti v realnost s pogovorom in pozivi, pa tudi z rabo plinskega razpršilca, palice – tonfe in s paralizatorjem.
Prisilna sredstva, kot so priznali, niso imela učinka na moškega in to pojasnili tako: “Do takšnih situacij običajno prihaja, kadar so osebe v nepojasnjenem psihofizičnem stanju in posledično zato manj dovzetne za bolečino in substance. Pri uporabi električnega paralizatorja pa obstaja možnost, da ob zadetju osebe z elektrodama ne pride do sklenitve tokokroga, zaradi česar naprava ni imela pričakovanega učinka.” Iz policije so zanikali, da bi se ustrašili rabe strelnega orožja. Uporabili ga niso, ker so ocenili, da za to ni bilo potrebe.
Iz policije so dogajanju zapisali:
“V času delovanja policistov na občana okolica ni bila ogrožena in zato ni bilo takojšnje potrebe po nadaljnjem stopnjevanju uporabe prisilnih sredstev. Dolžnost policistov namreč je, da policijsko nalogo opravijo z najmanjšimi škodljivimi posledicami tako za okolico kot za osebe, ki so v postopku. So pa policisti postopek kljub temu ves čas varovali tudi s strelnim orožjem, če bi prišlo do situacije, ko bi za zavarovanje življenja neogibno morali uporabiti tudi to prisilno sredstvo. Ko je moški v nekem trenutku odložil noža, so ga z uporabi telesne sile obvladali policisti Specialne enote. Moškega so vklenili s sredstvi za vklepanje in vezanje. V postopku ni bil poškodovan. V skladu z določbami zakona, ki določa naloge in pooblastila policije, bo imenovana komisija, ki bo preverila uporabo vseh prisilnih sredstev v obravnavanem primeru in podala poročilo z oceno zakonitosti in strokovnosti uporabljenih prisilnih sredstev. Policisti so v takih postopkih še posebej previdni, saj izkušnje iz prakse predvsem tujih policij kažejo, da v takšnih primerih ni moč izključiti, da želi oseba s svojim ravnanjem izzvati policijsko uporabo strelnega orožja. Zato je pri vodenju takih postopkov pomembno upoštevati več vidikov in tudi možnost, da je storilec tudi sam lahko v nepojasnjenem stanju, zaradi katerega tudi sam potrebuje pomoč. Policisti so to v tem primeru prepoznali in upoštevali, zaradi česar so uporabo pooblastil sredstva stopnjevali postopoma, od pozivanja do uporabe električnega paralizatorja. V kolikor bi bila potreba, bi s stopnjevanjem prisilnih sredstev še nadaljevali, vendar te potrebe ni bilo. To ne pomeni, da se jih policisti bojijo uporabiti. Kaže zgolj na to, da so upoštevali načelo postopnosti in taktičnega preudarka, kar je temelj policijskega dela in dolgoletna strokovna praksa ne samo slovenske ampak tudi drugih evropskih policij. Predvsem pa ravnanje policistov kaže na to, da so si – po tem, ko so poskrbeli, da moški ne more več nikomur škodovati – prizadevali ohraniti življenje mladega človeka, ki se je več kot očitno znašel v stiski. Komentarji o delu policistov v smislu, da policisti na kraju niso opravili svojega dela, so neprimerni, podcenjujejo policijski poklic in vlogo organizacije v družbi, ali pa morda kažejo le na nepoznavanje osnov policijskega dela. Policisti so že večkrat dokazali, da v različnih kriznih dogodkih dobrobit drugih postavijo na prvo mesto. Njihova ravnanja gredo v smeri reševanja življenj s čim manjšimi posledicami. Nenazadnje je to tudi osnovno poslanstvo policije, da varujejo življenja ljudi.”
