Piše: dr. Vasko Simoniti
Predsednica Evropske komisije je 19. marca 2025 v Bruslju predstavila belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe in načrt za vnovično oborožitev Evrope, ki naj bi se izvedel z zagotovitvijo dobrih 800 milijard evrov v naslednjih štirih letih, to je do leta 2030.
Podlaga za to odmevno sporočilo javnosti je bila teden dni prej v evropskem parlamentu sprejeta Resolucija o beli knjigi, ki govori o prihodnosti evropske obrambe. V njej so s črkami skoraj cele abecede navedeni razlogi za sprejetje resolucije in rešitve v kar 89 točkah, ki naj bi oziroma bodo odpravile sedanjo neprepričljivo obrambno in varnostno sposobnost Evrope. Koliko so točke rešitve obvezujoče in koliko veljajo samo kot ponujena možnost za države članice EU, pa nam povedo prve besede, s katerimi se vsaka točka začne. Parlament, ki je oblikovalec in nosilec tega besedila, namreč: meni, poudarja, želi spomniti, je trdno prepričan, znova kar najostreje obsoja, obžaluje, vztraja, znova poziva, pričakuje, svari, predlaga, pozdravlja, obsoja, se zavzema, je zaskrbljen, zavrača in opozarja. Kljub tem na videz odločnim besedam, ki omogočajo interpretativno izmuzljivost, pa iz bele knjige o evropski obrambi zelo jasno izhaja, da se mora Evropa pripraviti tudi »na najslabše mogoče scenarije«. Zato mora ustvariti táko lastno obrambno in varnostno zgradbo, ki bo zmožna učinkovito odvrniti vsakršno zunanjo nevarnost in hkrati zagotoviti notranjo varnost. Ob političnih, vojnih, gospodarskih in ne nazadnje kulturnih negotovostih, ki se pojavljajo pred Evropo kot izzivi na globalni ravni, pa mora zaradi svoje varnosti najprej rešiti predvsem problem v svojem neposrednem sosedstvu. Ukrajini, kjer poteka strašna vojna, mora zagotoviti uspešno in zadostno pomoč, ki bo privedla do konca vojne in sklenitve pravičnega miru.
Po treh letih mačehovskega odnosa do Ukrajine je Evropa »kar naenkrat« spoznala, da je, če parafraziramo rimskega pesnika, »vojni požar pri sosedu tudi njena skrb«. Kaj je povzročilo mentalni potres pri evropskih odločevalcih, da so se prebudili iz samozadovoljne otopelosti, ki jo ponuja potrošniško-razvedrilni program nakupovalnih središč in športnih stadionov? To seveda ni povzročilo, kot piše v resoluciji, več kot desetletje dolgo pozivanje evropskega parlamenta in strokovnjakov, naj se sprejme bela knjiga o obrambi, ampak je to povzročila nedavna nenadna odločitev novega predsednika ZDA, da ta vojaško najmočnejša država na svetu ne bo več dajala Evropi zaščite, ker Evropa tudi sama ne izkazuje zadostne finančne in materialne odločnosti za lastno varnost. Nova ameriška administracija je zavzela stališče, da mora biti Evropa poslej sama odgovorna za svojo usodo. V zadnjih desetletjih se je namreč močno skrhala podoba Evrope.
- Evropa je začela popuščati pritisku nezakonitih migracij, ki je privedel do skorajšnje popolne prepustnosti njenih zunanjih meja. Tudi v resoluciji so kot ključna tema z varnostnim značajem eksplicitno omenjene migracije samo v eni točki (Tč. 85);
- V Evropi se je počasi začela širiti vrednotna ohlapnost, z lažnivo podkupovalno solidarnostjo pa povečevati erozija doslednega spoštovanja norm tako na institucionalni kot na individualni ravni.
- Evropa kot civilizacija, zagledana sama vase in v svojo zgodovino, je postavila svojo podobo v izložbeno okno domišljavega samopoveličevanja, medtem ko dejansko počasi izgublja voljo do življenja.
Če v zgoraj omenjenih treh točkah nadomestimo besedo Evropa z besedama antični Rim in prestavimo stavke v temu primerne slovnične oblike, dobimo vzporednico s časom, ko je pred okoli 1600 leti umiral Rimski imperij. Vsekakor gre za že marsikdaj uporabljeno ilustrativno poenostavitev, vendar je ob napovedi bele knjige o evropski obrambi in načrtu za vnovično oborožitev Evrope do leta 2030 upati, da je postavljena diagnoza, ki bo pripeljala do ozdravitve evropske krhkosti.
