Piše: dr. Andreja Valič Zver
Dogodki prehitevajo drug drugega, svet se vrti vedno hitreje in hvala Bogu za adventni čas, ki naj bi bilo obdobje, ko vendarle vsaj malo upočasnimo svoj tempo. Notranja priprava na prihod Božjega sina se navzven kaže tudi v prižiganju lučk, peki piškotov, misli na postavitev jaslic in božičnega drevesca, predvsem pa v srečanjih z ljudmi, ki bi jih radi objeli in v novo leto pospremili z dobrimi željami. V adventnem času se mesta in vasi odenejo v praznične obleke in slavijo bližajoče se Jezusovo rojstvo, kar je lastno krščanskemu kulturno-civilizacijskemu krogu. A kultura smrti in uničenja, ki je na Slovenskem dobila nokavt na preteklem referendumu o asistiranem samomoru, vsako leto znova poskuša umazati in pokvariti lepoto adventa.
O neokusnih jankovićevskih trubačih na Prešernovem trgu pred frančiškansko cerkvijo in o Magnificovem koncertu – glej no, glej – prav na božični dan čivkajo že vrabci. Kot da bi hotel ljubljanski župan s svojo falango na ta način še dodatno ponižati Ljubljančane in pravzaprav vse Slovence, ki smo včasih z veseljem prišli pogledat znamenite jaslice k frančiškanom, se sprehodit ob Ljubljanici in naužit pristnega adventnega vzdušja. Dandanes mnogim še na misel ne pride, da bi jih pot vodila v jankovićevsko enklavo. Celovec, Gradec, Salzburg, Zagreb, Budimpešta in druga srednjeveropska mesta, kjer je adventni čas še vedno odet v krščansko veselo pričakovanje, so na dosegu roke. A iz leta v leto se vedno bolj krepi občutek, da Evropejci nismo varni, še posebej ne na adventnih prizoriščih. Pretekli teroristični napadi so utrdili strah, kar je v resnici namen napadalcev na evropski način življenja. Ne delajmo se, kot to rade storijo oblasti, in povejmo naglas, da so napadalci v večini primerov tulili »Allahu Akbar«, da so bili »uvoženi« v valu merkelskih migracij od leta 2015 dalje ali pa potomci radikaliziranih prišlekov. Ne slepimo se, da jih ni med nami. Če nas seveda podatki o spečih Hamasovih celicah s skrivnimi skladišči orožja v Avstriji, Nemčiji in drugje še niso.
Še posebej naj poudarim nojevsko zatiskanje oči in ušes zlasti zahodnoevropskih oblasti, na kar bolj daljnovidni opozarjajo že leta. Dejstvo je, da je danes mnogo varneje preživljati in praznovati adventni čas na Poljskem, Češkem, Madžarskem kot pa v Belgiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem. Sedež institucij EU ima v tem okviru posebno mesto, saj vsako leto postreže z novimi bizarnostmi. Levičarska mestna oblast s socialističnim županom na čelu seveda požegna najbolj skrajne »projekte«, da le osramoti in poniža krščansko tradicijo in ljudi, ki jo spoštujejo in slavijo. Spomnimo se samo plastične božične jelke v krvavo rdečih barvah na glavnem bruseljskem trgu izpred nekaj let, pa napisov »Merry Whatever« namesto »Merry Christmas« itn. Letos si je leva scena na osrednjem bruseljskem trgu omislila posebne »jaslice« v podobi Jezusa, Marije in Jožefa brez obrazov. Namesto njih so nekakšne lepljenke, ki so jih avtorji razložili kot »raznolikost, vključevalnost, multikulturnost«. No, figuro Jezuščka so jim nepridipravi ponoči že odnesli iz tega Avgijevega hlevčka neumnosti in levičarske »konstruktivistične« izkrivljenosti. Mimogrede – pa ne naključno – so ob prižigu luči in začetku »prazničnega decembra« svoj lonček pristavili tudi Hamasovi plačanci s svojo orgijo na glavnem trgu. Propalestinski kult smrti in uničenja pač v levičarski agendi, kot kaže, ne sme nikjer več manjkati.
A vsemu navkljub se tokratna kolumna izteka v sporočilo upanja, miru, topline in pričakovanja. Drage bralke in bralci, naj vas ne potrejo težave tega sveta. Naj vas adventni čas kljub vsemu utrdi v Božjem miru in naj v vas zmaga kultura življenja nad kulturo smrti, ki smo jo pravkar zavrnili, in utrdi tudi v prepričanju, da se izplača prizadevati in bojevati se za našo izvirno dediščino!
