Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Obdavčitev “presežnih” stanovanj s 1,45 odstotnim davkom, kar nam naklepajo vladajoči, ki vstopajo v zadnje leto vladanja, je napredek.
Doslej so že povišali obdavčitev plač z ukinitvijo dohodninskih olajšav in ugodnejših lestvic prejšnje vlade, uzakonili so prispevek za starejše, ki bo pojedel dva odstotka plač in odstotek pokojnin, poskrbeli so za višji RTV prispevek, višjo obdavčitev alkohola in sladkih pijač. Celo prostovoljen prispevek za zdravstvo so spremenili v obvezen, da sta zdaj dva obvezna, ki jima ne moremo ubežati. Obdavčitev nepremičnin bo nadgradnja vsega tega truda vladajočih. Ni pa to nujno zadnji korak. Lahko bi, hipotetično, uporabili še bolj radikalen pristop, ki ga je pred časom ponudil dvojnik Mihe Kordiša na omrežju X: “Kdor ima stanovanje tako veliko, da ga ne more posesat v 15-ih minutah, mu ga je treba nacionalizirat”
Moto, ki ni njegov, se je Kordiša prijel skoraj bolj kot tisti, ki si jih je sam izmislil, denimo o tem, da je treba podjetnike z vilami sterat v morje. Kordiša, ker je za vladajočo Levico v izjavah preveč neposreden, zadnje čase mečejo iz stranke, kar je del priprav na volitve, da bi s Kordišem na levi z novo stranko zajeli del najbolj radikalnih volivcev.
Pri nepremičninah pa smo priča “preobratu” podobnemu metanju Kordiša iz Levice. Vlada je prej obljubljala, kako bo množično gradila za vse ljudi in za poplavljence. A se je sčasoma pokazalo, da so se čisto vsi poplavljenci odločili, da bodo raje sami gradili, kot da bi vzeli državno zgrajene hiše. Vlada menda le zaradi te izjemne samoiniciativnosti ljudi ni postavila niti ene same. Čeprav je imela najboljše namene. Ko gre za siceršnjo obsežno gradnjo državnih stanovanj, ki so jo tudi napovedali, pa jim tudi ne gre veliko bolje. Tekma v vladi o tem, kdo bo bolj gradil z davkoplačevalskim denarjem, je bila pred letom takšna:
Državno posredovanje na trgu nepremičnin je drago, učinka je malo, pa še dvomljive vrste je. Cene in najemnine pa gredo v nebo. Zato so ideje o zalivanju trga s ponudbo državnih stanovanj nadgradili z idejo novega davka, da bi udarili po kapitalističnih izkoriščevalcih, ki imajo v lasti več kot le nepremičnino, v kateri živijo, in s tem, kot bi rekel Kordišev “dvojnik”, onemogočajo blaginjo za vse. Ker ima več stanovanj manjšina v skupnosti, je z vidika bližajočih se volitev to lahko dobra formula. Malo manj pa je to dobra ideja dolgoročno, ker udarjajo po pridnih in podjetnih.
Z idejo obdavčitve stanovanjskih kulakov so vladajoči sprožili številne odzive. Dobro bi bilo, če bi vsak, ki komentira, povedal, koliko bi ga novost zadela, ker osebni interesi vplivajo na stališče. Name osebno zakon, če bo sprejet kot predlagajo, ne bo imel učinka. Nimam “preseženih nepremičnin”. Ker imam hiter robotski sesalnik in ta za silo posesa stanovanje v 15 minutah, pa se lahko izognem celo nacionalizaciji za blaginjo zaslužnih.
In tudi nisem med privilegiranci, ki so po nastanku slovenske države poceni odkupovali državne hiše in stanovanja, v katerih so prej živeli kot najvišji socialistični državni funkcionarji. Zaradi česar predsedniki republike, vlade ali parlamenta danes nimajo rezidence. Politiki iz časov socializma so jih odkupili. Milan Kučan in Janez Drnovšek, denimo, da omenim najpomembnejša. Kupili so hiške in stanovanja v prestižnih delih Ljubljane za nekaj deset tisoč evrov. Danes so te nepremičnine vredne tudi milijon. In ne bodo obdavčene, ker v njih živijo. Janez Janša, ki ga že dve desetletji poskušajo diskreditirati s pomočjo sodišč zaradi rasti vrednosti posesti ob Soči v Trenti, je bil v primerjavi z njimi neuspešen. Zdaj pa bo, ker gre tudi za stavbna zemljišča, ta nepremičnina najbrž še obdavčena, če uzakonijo, kar napovedujejo. Ne bodo pa, skoraj gotovo, dodatno obdavčeni opuščeni hlevi, na katerih ima na Ptuju naš premier Robert Golob svojo največjo sončno elektrarno. Ker je tudi zaseben podjetnik, saj veste.
Pa čeprav bi tam lahko zraslo veliko državnih stanovanj.
Trenta je nadaljevanje afere Patria, v kateri so Janšo sodniki tik pred volitvami že večkrat obsodili in celo strpali v zapor, ker bi naj kot predsednik vlade prejel obljubo podkupnine, kar je koruptivno kaznivo dejanje. A je vse sodbe (in tudi obtožnico) soglasno razveljavilo ustavno sodišče z opozorilom, da ni nikjer navedeno, kako se je ta obljuba manifestirala v realnem življenju. Šlo je za religiozno sojenje. Verovali so, da je Janša kriv. Manifestacij v realnem življenju pa ni bilo. To vero pa so sistematično širili Janševi politični konkurenti z leve. Ki so tudi nastavili vrh tožilstva in sodstva.
Pri Trenti je položaj precej podoben. Janši očitajo, da je sostorilec pri oškodovanju premoženja prodajalca, ker je za Trento po mnenju političnih konkurentov dobil preveč.
To zgodbo nam prodajajo isti, ki so v parlamentu ravno ubranili finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je z 7,7 milijoni iz državnih rezervacij, ki jih za nakup nepremičnin za državne organe nikakor ne bi smel uporabiti, kupil razpadajočo nepremično na Litijski, ki jo je štiri leta prej podjetnik Sebastjan Vežnaver kupil za vsega 1,9 milijona. Štiri leta vanjo ni vložil nič, zaradi česar je vrednost strahovito poskočila. Vse čisto!
Boštjančič je poskrbel za veliko srečnih novih let Vežnaverja, ki Litijske zanesljivo ne bi mogel posesati v razumnem času. Pa so mu jo nacionalizirali.
In zdaj Vežnaver nima več obveznosti z razpadajočo stavbo. Tudi obdavčiti mu je ne morejo. Po vrhu pa ima še veliko denarja.
Takšno novoletno darilo želim vsem.
Realnost pa je, da bomo vse te “presežke” plačali. In to vsi in ne le tisti, ki imajo več nepremičnin.
