Že nekaj dni spremljam poročanje medijev na temo nakupa štirih oklepnih osebnih vozil. Ko sem prebral prvi članek na to temo 21. 08. 2019 v Financah in prve odzive, sem se odločil, da o tem ne bom pisal. Konec koncev imam na to svoj osebni pogled, pa tudi nekaj izkušenj, nenazadnje tudi v obliki potnika v takem oklepnem vozilu. Pa da ne bo pomote, nikoli ga nisem uporabljal, z njim sem se peljal le enkrat, bilo je 23. 11. 2012, ko sem bil notranji minister, na relaciji Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, do predsedniške palače v Ljubljani, ko sem sprejel in spremljal takratnega srbskega predsednika vlade Ivico Dačića, ki je bil hkrati notranji minister.
Toda toliko pretiravanja in zavajanja sem zasledil ta čas, da sem se vendarle odločil, da zapišem nekaj mojih pogledov, ki ne bodo pretiravanje v eno ali drugo smer, bodo pa neke vrste objektivna kritika pretiravanj in zavajanj. Pa pojdimo po vrsti.
Pri pisanju v nadaljevanju izhajam zlasti iz že omenjenega poročanja Financ, pa tudi drugih medijev, ki so posredovali izjave odgovornih, po skoraj 30. letih dela v policiji in opravljanja nalog notranjega ministra, pa si domišljam, da o tem tudi nekaj vem.
Zavračam vsa tista pisanja, ki tendenciozno govore o tem, da Slovenja tovrstnih oklepnih vozil ne potrebuje in da bi bilo denar bolje dati za druge namene. Tiste, ki tako mislite pozivam, da mi navedete eno samo državo EU, ki tovrstnih oklepnih vozil nima. Izvolite prosim, podučite me s podatki.
Zavračam zaupnost naročila in skrivanje cene oklepnih vozil pred javnostjo.Odgovorni na vladi in notranjem ministrstvu, zaupnost naročila, skrivanje tehničnih podatkov o oklepnih vozilih, zlasti pa o ceni, opravičujejo z zaupnostjo dejavnosti varovanja določenih oseb. To je seveda pravljica za naivne in neumne, ne pa za povprečno razmišljujočega človeka. Konec koncev novinarji so v nekaj dneh izbrskali vse potrebne podatke o oklepnih vozilih, nenazadnje je del podatkov objavila kar vlada – točneje ministrstvo za javno upravo, ki ne skriva podatkov o registraciji vozil. Skrivanje podatkov torej ni v funkciji zaupnosti podatkov o varovanju oseb, temveč je v funkciji lažjega in hitrejšega nakupa po željah naročnikov. Konec, koncev druge države in policije nimajo nobenih težav z javno objavo takih podatkov, lani je take podatke objavila tudi Hrvaška.
Zavračam trditev predsednika vlade Šarca, mimogrede nakup oklepnikov je naročila Cerarjeva in ne Šarčeva vlada, ta jih je zgolj dobila, točno take, kot jih ne naročila Cerarjeva vlada, da se v oklepnih vozilih ne bodo vozili on ali ministri ampak tuji državniki. Kdo pa to so? Po evropskih varnostnih protokolih in priporočilih jih je zelo malo. Ameriški in ruski predsednik se z njimi ne bosta vozila, saj svoja oklepna vozila pripeljeta kar s seboj. Ne vem za podatek, da bi obisk najavil papež ali morda generalni sekretar OZN, ta dva bi bila upravičena do uporabe takega oklepnega vozila, drugi predsedniki držav in vlad, kronane glave in večina drugih predstavnikov mednarodnih organizacij, pa se običajno prevažajo v navadnih luksuznih, a ne oklepnih vozilih, ki so veliko cenejša. Razen seveda, če »varnostna ocena policije« pokaže, da je taka uporaba oklepnega vozila, zaradi stopnje ogroženosti določene osebe, potrebna. Pa smo tam, v praksi bi taka oseba pogosto lahko bila izraelski predsednik, morda palestinski, ter tu in tam še kdo. Tudi njiju ni na vidiku za obisk Slovenije. Toda o tem odločajo na policiji z »varnostno oceno«, ki pa je seveda, uganili ste – zaupna. Če bi bila varnost temeljni razlog nakupa oklepnih vozil, potem bi izbrali tisto izvedbo, ki ima v vozilu bunker za orožje in ne hladilnik za šampanjec s kozarci, kar so dejansko izbrali. Zdi se mi, da so hudo pretiravali, Šarec pa sploh ne ve za kaj gre in da preprosto verjame temu, kar mu povedo. Policija pa je v smislu zaupnosti podatkov, varnosti in še česa pogosto nagnjena k pretiravanju in vem, da ji je težko dokazovati nasprotno. To še posebej velja za sedanji čas, čas, ko je denarja v izobilju.
Zavračam lahkomiselnost sporočilo Šarčevega kabineta, da »do nakupa vozil za potrebe predsedovanja leta 202, sploh še ni prišlo. Če ta podatek primerjamo s podatkom o tem, da je policija leta 2017 kupila dve oklepni vozili in šest vozil prestižne znamke BMW in eno vozilo znamke AUDI, potem ne vem kaj je še v planu, sploh zato ker trdijo, da ima policija sedaj menda kar osem oklepnih vozil. To je mirno rečeno pretiravanje. Stara naj bi bila do osemnajst let in imela naj bi okoli 55.000 povprečno prevoženih kilometrov. To kaže na to, da so v uporabi le redko. Sicer pa, kdaj bo v Sloveniji hkrati kar osem oseb, ki bi jih morali prevažati v oklepnih vozilih? Bo če bo tako pokazala »varnostna ocena« policije, ki je ne preverja nihče. Konec koncev EU smo že predsedovali in to uspešno, nimam natančnih podatkov o takratnih nakupih vozil, vem pa, da so me kot notranjega ministra štiri leta po predsedovanju prevažali v audiju, ki je imel nekaj sto tisoč prevoženih kilometrov. Podobna situacija je bila tudi pri drugih varovanih osebah in strah me je bilo kdaj bo kakšno vozilo s kakšno tujo varovano osebo kje obtičalo. Če se prav spomnim smo v času prvega predsedovanja leta 2008 vozila tudi najeli za čas predsedovanja. Kaže, da o tem danes ne razmišlja nihče, še najmanj policija, kar razumem, Šarec pa seveda sploh ne.
Za konec pa še vprašanje dominantnim medijem, levičarskim politikom, levičarjem in še komu. Kaj bi bilo, če bi bil danes predsednik vlade Janez Janša, jaz pa notranji minister? Seveda odgovora ne bom dobil.
