Olivier Bault: Tusk si že leta prizadeva nevtralizirati – in celo uničiti – celotno konservativno gibanje

Piše: Alvaro Penas (Kulturnimarksizem.si)

Olivier Bault od začetka leta 2024 vodi center za komuniciranje pri poljskem pravnem možganskem trustu Ordo Iuris. Deset let je deloval kot novinar in kolumnist ter dopisnik za konservativne tuje medije; še vedno občasno piše za poljski tednik Do Rzeczy. Pred tem je delal kot prevajalec iz poljščine, angleščine in španščine. Je Francoz, vendar že več kot trideset let živi na Poljskem, kjer si je ustvaril tudi družino.

Dogodki 30. oktobra so pomenili prelomnico v institucionalni krizi na poljskem ustavnem sodišču, vendar vse skupaj sega že v leto 2015. Kako in po zaslugi koga se je takrat ta kriza začela?

Kriza se ni začela s stranko Zakon in pravičnost (PiS), temveč nekaj mesecev prej. Junija 2015 je takratna vladajoča koalicija – ki so jo sestavljale Državljanska platforma (PO) Donalda Tuska in Ljudska stranka (PSL), danes pa znova skupaj vladajo v okviru širše koalicije – na podlagi javnomnenjskih raziskav vedela, da bo na jesenskih volitvah izgubila. Zato je spremenila zakon o ustavnem sodišču, kar je omogočilo imenovanje sodnikov vnaprej. Oktobra, le nekaj dni pred volitvami, je odhajajoči Sejm (parlament) imenoval pet sodnikov. Trije med njimi so zasedli mesta, ki bi postala prosta 6. novembra, preostala dva pa mesta, ki bi postala prosta decembra.

Po menjavi oblasti je novi Sejm, v katerem je imela večino stranka PiS, razveljavil sklepe o izvolitvi omenjenih petih sodnikov in izvolil pet drugih. Nihče od prvih petih sodnikov pred predsednikom Andrzejem Dudo še ni zaprisegel. Ustavno sodišče je 3. decembra razsodilo, da je bila izvolitev treh sodnikov novembra veljavna, izvolitev preostalih dveh pa ne. Utemeljitev je bila, da so ta tri mesta postala prosta pred prvim zasedanjem novega Sejma, ki ga je predsednik sklical za 12. november. Če bi ga sklical pred 6. novembrom, bi bile po isti logiki tudi te tri izvolitve neveljavne. Šlo je torej do neke mere za vprašanje časovnice.

Vendar pa je Duda v noči z 2. na 3. december, le nekaj ur pred razglasitvijo odločbe, že sprejel zaprisego štirih novih sodnikov, ki jih je imenovala stranka PiS. Ker odločbe ustavnega sodišča začnejo veljati v trenutku, ko so razglašene, stranka PiS in predsednik nista kršila dobesednega besedila zakona. Vseeno pa sta zakon raztegnila in zaostrila konflikt, čeprav bi lahko počakala na odločbo in jo upoštevala. Posledica je bila, da so obstajali trije sodniki, ki so bili veljavno izvoljeni, a še niso zaprisegli, ter trije drugi, ki so bili izvoljeni in so zaprisegli za ista mesta. To je sprožilo spor glede tako imenovanih »dvojnikov« (poljsko: *dublerzy*), v katerem je bila postavljena pod vprašaj izvolitev treh od petnajstih ustavnih sodnikov.

Ali se ta položaj ne bi moral razrešiti sam od sebe, ko bi sodnikom potekel mandat?

Res je, polemika bi morala decembra 2024 povsem narahlo potihniti. Na Poljskem mandat ustavnega sodnika traja devet let in ga ni mogoče podaljšati, zato po tem datumu na sodišču ne bi smelo biti več nobenih »dvojnikov«. Vendar se to ni zgodilo.

Od marca 2024 vlada Donalda Tuska – ki je nastopila funkcijo decembra 2023 – ne objavlja odločb ustavnega sodišča v uradnem listu in jih ne izvršuje. Po navedbah samega sodišča je takšnih odločb trenutno 85. In to kljub dejstvu, da je ustavno sodišče septembra 2025 razsodilo, da objava ni pogoj za to, da njegove odločbe začnejo veljati. Osemnajstega novembra 2026 so trije združeni senati Vrhovnega sodišča končno sprejeli odločitev v tem smislu: odločbe Ustavnega sodišča so zavezujoče ne glede na to, ali so objavljene. Vlada tega ne priznava, posledica pa je pravni kaos, v katerem sodišča odločajo različno, odvisno od stališča posameznega sodnika, zaradi česar je moralo zdaj posredovati Vrhovno sodišče.

Poleg tega vladajoča liberalno-leva koalicija – čeprav ni bilo več tako imenovanih »dvojnih« sodnikov – ni zapolnjevala prostih sodniških mest, ko so ta nastala. Počakala je, da so se nabrala, in z imenovanjem sodnikov začela šele marca letos. S tem krši ustavo, ki določa, da Ustavno sodišče šteje petnajst sodnikov, ter zakon, ki zahteva, da se prosta mesta zapolnijo takoj, ko nastanejo. Vse kaže, da Tuskova koalicija – podobno kot leta 2015, čeprav z drugačnimi sredstvi – poskuša prevzeti nadzor nad Ustavnim sodiščem pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Njen cilj je zagotoviti večino sebi naklonjenih sodnikov, ki bi z devetletnimi mandati na položajih ostali naslednja dva zakonodajna mandata, ne glede na izid volitev.

Pred tem ste omenili, da je stranka PiS raztegnila meje zakona. Bi bilo pravilno reči, da sta tako Donald Tusk kot stranka PiS poskušala prevzeti nadzor nad sodstvom?

Ne, saj je stranka PiS vedno delovala v skladu s črko zakona, čeprav je včasih raztegnila njegov duh. Ko je zamenjala predsednike in podpredsednike sodišč, je to storila na podlagi zakona iz julija 2017, ki ga je sprejela njena parlamentarna večina, podpisal pa predsednik Andrzej Duda.

Vlada Donalda Tuska ne more ravnati na ta način, saj ima predsednik Karol Nawrocki, ki ni na njegovi strani, pravico do veta. Zato je po vsej državi zamenjala predsednike in podpredsednike sodišč v nasprotju z zakonom. Sedanji pravosodni minister Waldemar Żurek jih je razrešil kljub negativnim mnenjem sodniških svetov na posameznih sodiščih in brez posvetovanja z Državnim sodnim svetom (KRS), kar zakon v takšnih primerih zahteva. Gre za očitno in trajajočo kršitev črke zakona – nekaj, česar na Poljskem ni bilo vse od padca komunizma leta 1989.

Ali menite, da je bilo dogajanje na ustavnem sodišču državni udar?

Po mnenju naših pravnih strokovnjakov z inštituta Ordo Iuris – da, brez dvoma: gre za poskus državnega udara in nedvomno za napad na ustavni organ države. In nismo edini, ki to vidimo tako. Tako dogajanje opisujeta tudi prvi predsednik vrhovnega sodišča Zbigniew Kapiński in predsednik vrhovnega upravnega sodišča Jacek Chlebny. Celo Przemysław Rosati, predsednik Vrhovnega sveta odvetniške zbornice, ki je znan po svojih liberalnih stališčih, je priznal, da Bogdan Święczkowski po veljavni zakonodaji ostaja predsednik ustavnega sodišča, čeprav ga Tuska vlada zdaj obravnava kot suspendiranega. Tudi drugi pravni strokovnjaki, ki so podpirali Tuskovo koalicijo in so v preteklosti ostro kritizirali stranko PiS, se strinjajo, da je bila prestopljena rdeča črta. Tridesetega oktobra je Anna Korwin-Piotrowska vstopila v sodišče v spremstvu Državne službe za varovanje, medtem ko je policija zakonitemu predsedniku in podpredsedniku preprečila vstop. Tam se je razglasila za vršilko dolžnosti predsednika in oba »suspendirala«. Vendar pa ni sodnica ustavnega sodišča: izvolil jo je sicer Sejm, vendar nikoli ni zaprisegla pred predsednikom republike, kot to zahteva zakon. Zasedanja, ki jih sklicuje – na katerih so od osmih sodelujočih sodnikov le trije, izvoljeni letos, zaprisegli pred predsednikom – niso občni zbori ustavnega sodišča. Vrhovno sodišče je že razveljavilo njene odredbe proti vodstvu sodišča z utemeljitvijo, da jih ni mogoče šteti za odredbe ustavnega sodišča.

Celoten intervju lahko preberete tu: LINK

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine