Tretji strokovni posvet o reformi šolstva: »Enake možnosti, ne pa nujno enaki rezultati«

Piše: Lucija Kavčič

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino je 3. novembra potekal tretji od desetih načrtovanih strokovnih posvetov v okviru priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja z naslovom »Enake možnosti, ne pa nujno enaki rezultati«. Posvet je bil namenjen trem pomembnim področjem šolskega sistema.

Udeleženci tretjega strokovnega posveta so govorili o prepoznavanju in spodbujanju nadarjenosti, obravnavi otrok s posebnimi potrebami ter vključevanju otrok priseljencev. Razprava je pokazala široko soglasje o potrebnih spremembah in nadgradnji obstoječih rešitev, hkrati pa je odprla nekatera vprašanja, o katerih bo potreben nadaljnji strokovni razmislek. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) je k sodelovanju povabilo predstavnike pedagoške stroke, med njimi ravnatelje, učitelje in druge strokovne delavce, pa tudi strokovnjake in druge ključne deležnike s področja vzgoje in izobraževanja. Sodelovali so tudi predstavniki Dijaške organizacije Slovenije. Posvet je moderirala Maja Krušič Šega, razprava pa je bila zaradi številnih predlogov in različnih pogledov obsežna.

Več pozornosti nadarjenim

Glede nadarjenih so se udeleženci strinjali, da sedanji izobraževalni sistem temu ne namenja dovolj pozornosti in da so potrebni konkretni ukrepi za prepoznavanje ter spodbujanje različnih talentov otrok. Poudarjeno je bilo, da se nadarjenosti ne sme enačiti le z dobrim šolskim uspehom, saj se lahko izraža tudi zunaj šolskega okolja, na različnih področjih ustvarjanja, raziskovanja in delovanja. Udeleženci posveta so se tako zavzeli za vzpostavitev celovitega sistema spodbujanja nadarjenosti, ki bi otrokom omogočal razvoj sposobnosti tako med rednim poukom kot tudi zunaj njega. Pomemben pogoj za uspešnejše delo z nadarjenimi je ustrezna usposobljenost učiteljev, zato so izpostavili potrebo po dodatnem izobraževanju in pridobivanju novih kompetenc. Državna sekretarka Mojca Škrinjar je v zvezi s tem omenila možnost, da bi učitelji takšna znanja potrjevali z mikrodokazili.

Prepoznavanje talentov in interesov

Državna sekretarka Mojca Škrinjar je ob predstavitvi zaključkov ponovno poudarila, da nadarjenost ni enaka uspešnosti v šoli in da je vidna tako v šoli kot zunaj nje. Posvet je prinesel jasen poziv, da mora vlada na tem področju narediti konkreten korak naprej, je še dejala državna sekretarka. Razvoj nadarjenosti torej ne sme biti omejen samo na dogajanje v šoli, zato je pomembno povezovanje izobraževalnih ustanov z lokalnim in širšim okoljem, saj lahko takšno sodelovanje otrokom zagotovi dodatne razvojne, ustvarjalne in intelektualne priložnosti. Pri prepoznavanju talentov in načrtovanju podpore pa je treba upoštevati tudi mnenja, interese in želje otrok ter mladih. Njihove sposobnosti je namreč mogoče ustrezno razvijati le, če se pri tem upoštevajo njihova zanimanja in področja, na katerih se želijo udejstvovati, so še poudarili na posvetu.

Napredek v obravnavi otrok s posebnimi potrebami

Drugo pomembno področje razprave je bila obravnava otrok s posebnimi potrebami. Kot so na MIZM zapisali v sporočilu za javnost, so udeleženci posveta ocenili, da ima Slovenija na tem področju že precej dobro razvite sistemske rešitve. Med prednostmi so različni strokovni profili, obsežno javno financiranje in možnost zagotavljanja spremljevalcev otrokom, ki jih potrebujejo. Kljub temu pa so razpravljavci opozorili, da obstoječi sistem potrebuje nadgradnjo, predvsem pa boljše prilagajanje dejanskim potrebam posameznega otroka.

Zaključke razprave o otrocih s posebnimi potrebami in vključevanju otrok priseljencev je predstavil Borut Stojilkovič, član strokovnega sveta za reformo šolstva, ki je izpostavil temeljno merilo, po katerem bi morali presojati učinkovitost pomoči: »Bistvo ni v številu odločb in urah dodatne strokovne pomoči, ampak v tem, ali otrok zaradi njih dejansko napreduje.« S tem so udeleženci opozorili, da uspešnosti sistema ni mogoče meriti samo s številom izdanih odločb o usmeritvi ali obsegom odobrene dodatne strokovne pomoči. Pomembno je predvsem zagotoviti, da ukrepi otroku omogočajo razvoj sposobnosti, izboljšanje znanja in večjo samostojnost, kolikor mu to seveda dopuščajo njegove individualne potrebe in zmožnosti.

Pomoč za upravičene do nje

Poleg omenjenega so se razpravljavci zavzeli še za hitrejše postopke usmerjanja otrok, pri katerih morajo biti odločitve strokovno utemeljene in prilagojene posamezniku. Med predlogi so bili tudi razbremenitev razrednikov administrativnih nalog ter učinkovitejša podpora učiteljem, tako razrednim kot predmetnim. Posebna pozornost je bila namenjena tudi srednjim šolam, kjer je treba zagotoviti ustrezno podporo strokovnim delavcem pri delu z dijaki s posebnimi potrebami. Razprava je zajela še eno pomembno vprašanje, in sicer vprašanje upravičenosti do pravic iz sistema za otroke s posebnimi potrebami. Udeleženci so namreč opozorili na potrebo po preprečevanju neupravičenega pridobivanja teh pravic. Glavno vodilo mora ostati korist otroka: dodatna strokovna pomoč mora biti namenjena tistim, ki jo v resnici potrebujejo, njen cilj pa morajo biti merljiv napredek, razvoj posameznikovih sposobnosti in postopno povečevanje samostojnosti.

Pripravljalnice za otroke priseljencev

Tretja tema posveta je bila vključevanje otrok priseljencev v slovenski izobraževalni sistem, glede katere so se udeleženci strinjali, da je znanje slovenskega jezika eden ključnih pogojev za uspešno sledenje pouku in vključevanje v šolsko okolje. Otroci, ki ob prihodu v Slovenijo slovenskega jezika ne obvladajo dovolj dobro, se namreč težje vključujejo v izobraževalni proces, spremljajo pouk in vzpostavljajo odnose z vrstniki. Zato je zelo smiselna uvedba oziroma organizacija usmerjenih pripravljalnic, v katerih bodo otroci pred vključitvijo v redni pouk pridobili ustrezno znanje slovenskega jezika. Poleg jezikovnega usposabljanja jim bodo pripravljalnice omogočale tudi spoznavanje slovenske kulture, družbenega okolja in značilnosti izobraževalnega sistema. Tako bi se lažje pripravili na nadaljnje šolanje in vključevanje v razredno skupnost.

Organizacija  pripravljalnic

Čeprav je bilo glede potrebe po pripravljalnicah doseženo soglasje, so se v razpravi pojavili različni pogledi na njihovo izvedbo. Bile bi sicer pogoj za vključitev v redni pouk, pomembno pa bo, da se otroke vključi v redni pouk takoj, ko se naučijo jezika. »Če ne razume jezika, je otroku onemogočeno enakovredno pridobivanje znanja. Mi želimo, da ima enake možnosti za pridobivanje znanja, enake možnosti pa ima samo takrat, ko obvlada jezik,« je koncept pripravljalnic pojasnila državna sekretarka Mojca Škrinjar, ki je dejala še, da bi se mlajši otroci, ki se jezika učijo hitreje, lahko tudi hitreje vključili v redni pouk, o čemer bi presojali učitelji. Poleg slovenščine, kulture in zgodovine Slovenije pa bi bilo dobro, da bi bila v pripravljalnice vključena tudi športna vzgoja ter omogočena možnost vključevanja priseljenskih otrok v redne dejavnosti šole, kot so npr. športni dnevi, da bi tako ti otroci preživeli čas z govorci slovenščine. Na posvetu so govorili tudi o vlogi staršev teh otrok, saj je pomembno, kakšen odnos imajo do šolanja svojih otrok, in lahko pomembno prispevajo k njihovemu uspešnejšemu vključevanju. Ker je tako, bi lahko v pripravljalne programe vključili tudi starše, s čimer bil lahko okrepili sodelovanje med družino in šolo ter olajšali prilagajanje celotne družine priseljencev novemu okolju.

Vodilo je korist otroka

Kot smo že omenili, je bil tretji strokovni posvet del širšega procesa priprave celovite reforme vzgoje in izobraževanja, ki jo MIZM oblikuje v sodelovanju s strokovno in zainteresirano javnostjo. Osrednje vodilo reforme je korist vsakega otroka, njen cilj pa vzpostavitev kakovostnega izobraževalnega sistema, ki bo zagotavljal ustrezno znanje, spodbujal odličnost, omogočal razvoj različnih sposobnosti in hkrati zagotavljal učinkovito podporo otrokom, ki jo potrebujejo. Tokratna razprava je pokazala, da enake možnosti v izobraževanju ne pomenijo nujno enakih rezultatov, temveč predvsem zagotavljanje ustreznih pogojev, da lahko vsak otrok razvije svoje potenciale. To zahteva tako bolj sistematično spodbujanje nadarjenih kot učinkovitejšo in posamezniku prilagojeno pomoč otrokom s posebnimi potrebami ter premišljeno vključevanje otrok iz priseljenskih družin.

Povabljena širša javnost

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je doslej izvedlo tri od desetih načrtovanih strokovnih posvetov. Njihov namen je pridobiti različne strokovne poglede, prepoznati pomanjkljivosti obstoječega sistema in oblikovati izvedljive predloge za spremembe. Zaključki posameznih razprav bodo pomembna podlaga za pripravo konkretnih reformnih rešitev. MIZM ob tem poudarja, da želi proces reforme ohraniti odprt in vključujoč, zato k sodelovanju še naprej vabi tudi širšo javnost. Posamezniki in organizacije lahko svoje predloge ter pobude posredujejo v okviru javnega poziva za sodelovanje pri pripravi reforme šolstva.

Op.: Članek je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine