Piše: Keith Miles
Življenje in znanost sta polna plusov in minusov, pozitive in negative, dobrega in slabega, greha in vrline. V znanosti ima najmanjša snov pozitivno in negativno – proton in nevtron.
Ko torej od oblikovalcev politike in politikov slišimo o kakšni odlični zamisli, ki jo imajo, ne smemo poslušati le njihovih pozitivnih glasov, ampak moramo pomisliti tudi na negativne.
Naša ljudska modrost se tega zaveda, zato imamo pregovore, kot so:
Za dežjem vedno posije sonce.
Naj ne gre kriza v nič.
Nobeno dobro dejanje ne ostane nekaznovano.
Prepričan sem, da lahko bralci najdejo še druge primere, vendar vsak od teh pregovorov kaže, da lekcije življenjskih izkušenj sprejemajo pluse in minuse.
Slavni in zelo spoštovani francoski ekonomist Frederic Bastiat je napisal »Priliko o razbitem oknu«. To je zapisano v njegovi knjigi »To, kar se vidi, in to, kar se ne vidi«. Razlaga, da je izdatek, ki se na prvi pogled zdi koristen, v resnici negativen. Prilika pravi, da razbito okno ustvarja delo za steklarja, zato mora biti dober gospodarski rezultat. Vendar nihče ne bi zagovarjal razbijanja oken samo zato, da bi ustvaril delo, poleg tega pa je lastnik okna prikrajšan za drugačno uporabo svojega denarja. Uničevanje virov ni nikoli dobro.
Ta zamisel o vidnem in nevidnem se ujema s plusom in z minusom, omenjenim na začetku.
Seveda prodajalci, politiki in propagandisti svoje predloge pogosto oblikujejo le z vidnimi prednostmi in se izogibajo omembi nevidnih. Mnogi bralci se bodo spomnili takšnih primerov, mi pa jih navajamo nekaj:
- Povečanje minimalne plače. Politiki to predstavijo kot veliko darilo za ljudi z nižjimi plačami. Toda z uporabo Bastiatovega zakona o vidnem in nevidnem ugotovimo dvoje: prvič, plače vseh se bodo zvišale, da bi se ohranila relativnost, in drugič, stroški v podjetjih se bodo povečali, zato se bodo povečali tudi stroški blaga in storitev. Prav tako preprečuje konkurenco na najnižji ravni za tiste, ki bi morda želeli dopolniti svoj dohodek z nizkocenovnim delom s krajšim delovnim časom.
- Novo parkirišče. Lokalne oblasti, ki ga načrtujejo, ga pogosto postavijo na najbolj priročnem in najvidnejšem mestu. Vendar se lahko po Bastiatovem zakonu videno-nevideno poveča promet v središču mesta prav tam, kjer to ni zaželeno.
- Nova avtocesta. Primer videnega-nevidenega je bila prva avtocesta od Ljubljane do Obale, ki se je ustavila na robu najtežje dostopne poti v Istro. To je bil še en primer videnega-nevidenega. Bila je odlična za tedenske popotnike (takrat nov razred v komunizmu), za promet pa ni pomagala komercialnim vozilom, kjer je bila največja potreba po dvopasovnici v Koper, in je samo premaknila zastoje z roba Ljubljane na rob Istre. Mimogrede, ta razvoj je tudi primer teorije javne izbire, ki jo je razvil Nobelov nagrajenec za ekonomijo James Buchanan in pokazal, da osebni interesi politikov in birokratov z maksimizacijo koristnosti vplivajo na njihovo odločanje. Komunizem je poln malih in velikih primerov tega, pa tudi demokratične družbe so pod vplivom tega pojava.
- Več denarja za likovno umetnost. Seveda je odlično, če se davkoplačevalski denar nameni umetniškim dejavnostim. Nekateri so lahko upravičeni kot del nacionalne dediščine, a neviden je kronizem, ki se dogaja, in davkoplačevalci izgubijo možnost, da bi del svojega denarja uporabili za lastne namene.
- Financiranje športa. Tudi v tem primeru se ne vidi kronizma.
- Davki na nepričakovane dobičke. Ko podjetje zaradi nenadnih izjemnih okoliščin ustvari velik dobiček, politiki pogosto zahtevajo poseben enkratni davek – tako imenovani davek na nepričakovane dobičke. Nevidno je, da imajo podjetja tudi slaba leta in da dobiček v zelo dobrem letu omogoči obnovitev naložb tega podjetja.
Posebna in zlahka prepoznavna primera tega sveta pozitive in negative sta avtomobil in internet. Vsi lahko vidimo prednosti avtomobila v smislu industrijskega in osebnega napredka, vendar lahko vidimo tudi onesnaževanje in izgubo miru in tišine, ki sta bila posledica tega. Vsi vidimo prednosti, ki jih je prinesel širši dostop do informacij in enostavnost komunikacije, ki jo je prinesel internet, vendar zdaj vidimo tudi negativne posledice v smislu širjenja lažnih informacij in novih področij za kriminalne dejavnosti.
Ob vsakem predlogu za porabo javnih sredstev se je treba vprašati, kaj je v predlogu nevidno in ali obstajajo kakšne negativne posledice uporabe teorije javne izbire.
Kje sta pozitiva in negativa, kar zadeva davkoplačevalca? Gre za njegov denar. Kaj je nevidno?
