Piše: dr. Metod Berlec
Za nami so evropske volitve, ki so pozitivno prevetrile tako slovensko kot evropsko politično sceno. Po 99,97 odstotka preštetih glasov in ob 41,36-odstotni volilni udeležbi je v Sloveniji prepričljiva zmagovalka evropskih volitev postala Slovenska demokratska stranka (SDS) pod vodstvom Janeza Janše.
Dobila je 30,65-odstotno podporo in s tem štiri poslanske mandate (Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič). Drugo mesto je po pričakovanju zasedla stranka Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Prejela je 22,15 odstotka glasov in dva poslanska mandata (Irena Joveva in Marjan Šarec). Tretje mesto je osvojila Vesna – Zelena stranka s 10,52-odstotno podporo in z enim (Vladimir Prebilič) poslanskim mandatom. Četrto mesto so zasedli Socialni demokrati (SD) s 7,73-odstotno podporo in z enim (Matjaž Nemec) poslanskim mandatom. En poslanski mandat (Matej Tonin) je za las uspelo osvojiti še Novi Sloveniji – Krščanskim demokratom s 7,66-odstotno podporo. Slovenska ljudska stranka z nosilcem liste Petrom Gregorčičem je bila s 7,23-odstotno podporo blizu osvojitve enega poslanskega mandata. Druge stranke oziroma liste so krepko zaostale. Levica je dobila 4,75-odstotno podporo, Državljansko gibanje Resni.ca 3,97-odstotno ter Demokratična stranka upokojencev Slovenije – DeSUS in Dobra država 2,21-odstotno podporo. Zeleni Slovenije in lista Nič od tega sta pristali na začelju z 1,59- oziroma 1,53-odstotno podporo.
Najbolj zadovoljni so tako lahko v SDS, ki so na evropskih volitvah leta 2019 (skupaj s SLS) dobili 26,25-odstotno podporo. Tokrat so samostojno dobili dobre štiri odstotke večjo podporo. Z dveh evropskih poslancev so napredovali na štiri, kar je nedvomno velik uspeh. Pokazalo se je, da se je načelna opozicijska drža obrestovala. Imeli so dobro volilno kampanjo, prvokategornike na listi, hkrati je tekma znotraj SDS za preferenčne glasove obrodila sadove in prispevala k boljšemu rezultatu celotne liste. Gibanje Svoboda se je z ideološkimi temami (evtanazija, uporaba konoplje, priznanje Palestine, splav), ki so blizu levemu volilnem telesu, in z močno podpro dominantnih medijev pri promociji novih Golobovih bombastičnih obljub vsaj delno rešilo pred večjim porazom. No, kljub temu je v primerjavi z državnozborskimi volitvami, ko je kot veliko presenečenje prijelo kar 34,45-odstotno podporo (SDS 23,48-odstotno podporo), sedaj krepko padlo. Nedvomno so lahko zadovoljni v stranki Vesna, kjer so z dosedanjim kočevskim županom Prebiličem unovčili politični kapital, ki ga je ta dobil na zadnjih predsedniških volitvah. Jasno je sicer, da gre za stranko z »efektom lubenice«, ki se na zunaj predstavlja kot zelena, znotraj pa je ideološko rdeča. Socialni demokrati so za las ubranili en poslanski mandat, enega pa izgubili. Z 18,66-odstotne podpore, ki so jo dobili leta 2019, so padli na 7,72 odstotno podporo. Milan Brglez je po porazu v boju za strankarsko predsedniško mesto (proti Matjažu Hanu) sedaj doživel še hladen tuš na evropskih volitvah. Drugič se mu torej ni uspelo s pomočjo preferenčnih glasov zavihteti v evropski parlament. Stranka se podobno kot Levica preveč udinja diktatu Gibanja Svoboda. Nova Slovenija je glede na prejšnje evropske volitve občutno nazadovala. Z 11,12-odstotne podpore je padla na 7,66-odstotno, kar pomeni, da se ji je vsaj delno maščevalo »kšeftarsko« sodelovanje v vladajoči koaliciji oziroma dejstvo, da je igrala »dvorno opozicijo«.
SDS pod vodstvom Janeza Janše je že v četrto zmagovalka evropskih volitev v Sloveniji.
Vladajoči so bili kaznovani za svojo arogantno, protislovensko in škodljivo vladanje. Za svoje kaotično in nesposobno vladanje. Za zlorabo vseh treh vej oblasti. Na žalost še premalo! Vladajoča koalicija (GS, SD in Levica) je skupaj na evropskih volitvah zbrala 34,63-odstotno podporo. Če jim prištejemo še Vesno, je to 45,15-odstotna podpora. Opozicijske stranke SDS, NSi in SLS so na drugi strani skupaj zbrale 45,54-odstotno podporo. Seveda so potem še druge manjše stranke, ki bolj gravitirajo na levo, a nedvomno je rezultat desnosredinskih strank glede na zadnje državnozborske volitve nadvse razveseljiv. Spodbuden. Je pa zato precej manj spodbuden rezultat štirih spornih referendumskih vprašanj, ki so vsa dobila podporo volivcev. To pomeni, da bodo tudi prihodnje državnozborske volitve nadvse napete in da bo odločal prav vsak glas. Ta je odločal tudi na evropski ravni, kjer je sicer prišlo do premika v desno, a vprašanje je, ali bo to dovolj. Obstaja možnost, da bo koalicija, ki je že sedaj vodila Evropsko unijo (ELS, socialisti in liberalci), to vodila še naprej. Vsekakor pa bi bilo za EU bolje, da bi dobili bolj desnosredinsko koalicijo in novega človeka na vrhu Evropske komisije.
