Piše: dr. Andreja Valič Zver
Ta famozni Goethejev predsmrtni vzklik naj bi se nanašal na osnovno človeško potrebo po svetlobi, ki jo človeški rod skupaj s toploto išče in potrebuje za svoje preživetje.
A apokaliptični preroki »globalnega onesnaževanja« nam grozijo z odvzemom svetlobe, saj naj bi v nasprotnem primeru bilo usodno ogroženo okolje, nekatere vrste živali in celo človek sam. Svoje grozeče napovedi utemeljujejo z dejstvom, da je življenje na Zemlji milijarde let potekalo v ritmu dneva in noči. Ko je noč, se spi. Ko je dan, se hodi naokrog in dela, kar se pač dela. Potem pa smo ljudje to idilično menjavo spanja in delovanja prekinili z umetno razsvetljavo. Noč je postala svetla, obdobje delovanja se vedno bolj podaljšuje. Mnoga živa bitja, kot so dvoživke, ptiči, sesalci, insekti in rastline, so ogrožena.
A tudi ljudje naj bi bili prizadeti, saj nočna svetloba zmanjšuje tvorbo melatonina, ki ga potrebujemo za dober spanec. Pa še druge nevšečnosti se pritaknejo, kot nam razlagajo na spletni strani ameriške organizacije DarkSky, ki je eden glavnih globalnih promotorjev gesla »Manj luči!«. Potrata denarja in energije, podnebne spremembe, moten pogled v vesolje – vse to naj bi se dogajalo zaradi svetlobnega onesnaževanja, ki se krepi vse od industrijske revolucije konec 18. stoletja dalje.
Ko že misliš, da bo konec norostim z globalnim onesnaževanjem, gretizmi in s prebujenskimi traparijami, se pojavi nova in nadgradi stare. Slovenci smo očitno odličen poskusni zajček, saj je – zanimivo in pomenljivo – eden od samo 14 jezikov na spletni strani DarkSky tudi slovenščina! Naša golobja vlada, ki obožuje in promovira vse, kar je v skladu z newagevsko vegansko agendo, se je pred nekaj dnevi odločila, da nam servira agendo »Manj luči!«, pa da vidimo, kdo bo ugašal luči po 22. uri. Kdo jih bo prižigal pred 5. uro? Kdo bo pozabil ugasniti božične lučke? Kdo bo še osvetljeval cerkve in druge kulturne spomenike? Bo država zaposlila tisoče novih inšpektorjev, da bodo nadzorovali državljane, vohunili za njimi in jih kaznovali? In tako naprej, vprašanja lahko nizamo v neskončnost.
Pa si ob tem malo pomagajmo z odzivi na spletu, ki je ob novi vladni nebulozi dobesedno podivjal. Dokler nam, Slovencem, ne zaprejo ust s famoznim medijskim zakonom a la Vrečko, je omrežje X za zdaj še pravo bogastvo ljudske modrosti in zdrave pameti. Zanemarimo tokrat tistih nekaj podpornikov golobjega think tanka in nanizajmo raje nekaj duhovitih komentarjev.
Tako je ekonomist Lahovnik zapisal, da »bo v uredbi, da je nočna smuka prepovedana, razen če smučajo ‘naši’. Saj tudi ognjemet v Ljubljani za aktiviste na oblasti ni problem, čeprav trpijo živali pa starejši ljudje pa okolje, ker ‘Zoki je naš’, prižiganje sveč za pokojne pa je zanje okoljski problem«. Vane Gošnik, nekdanji politik, predstavnik normalne zelene politike, je izpostavil: »Namesto, da bi zaradi omrežnine odstopil in izginil, namerava Kumer prepovedati še žarnice. Ponoči, ne podnevi. Ni šala, ampak štala.« – »Kako preprečim, da bi mi ponoči, ko odprem hladilnik, ne gorela lučka?« se je spraševala Katrca. In še vrhunec zdrave kmečke pameti: »Lučke so bile običajno narejene za temo, se pravi tudi zato, da svetijo ponoči. Čez dan jih niti ne rabimo. Ergo?«
Seveda pa paradigmo »Manj luči!« lahko razumemo tudi v čisto filozofskem smislu. Goethe je kot razsvetljenec verjetno hotel povedati, da človeštvo potrebuje več védenja, več kulture in svobode. Ravno obratna smer od tiste, v katero nas želijo potisniti danes: v mračno ero električnih redukcij, v somrak kulture in svobode, v živalsko farmo nutrij, golobov in čričkov.
»Kavelj« še ene atake na slovenski narod, pa tudi celotno človeštvo, kjer smo Slovenci znova material za eksperiment, se verjetno skriva v naslednjih besedah harvardskega profesorja E. O. Wilsona: »Če bi človeštvo izginilo, bi se svet regeneriral nazaj v bogato stanje ravnotežja, ki je obstajalo pred deset tisoč leti. Če pa bi izginili insekti, bi okolje kolapsiralo v kaos.« Tako, zdaj veste.
