Piše: Goran Andrijanić
Ukrajina se bojuje z močnejšim sovražnikom od nje, a jasno je, da ji Zahod, vsaj ko gre za pomoč v orožju in vojaški opremi, trdno stoji ob strani. Vendar obstajajo izjeme.
Nemčija se je na primer do nedavnega izogibala pošiljanju orožja, ki bi bilo Ukrajini res koristno v vojni z Rusijo. Zgodba o 5000 starih čeladah, ki so zaradi birokracije tedne potovale iz Nemčije v napadeno državo, se je marsikomu zdela tragikomična. Vendar se zdi, da je Berlin končno spoznal, da se njegova zavrnitev resnične pomoči izkaže za ne le smešno, ampak tudi nevarno blizu Rusiji. Nemški kancler Olaf Scholz je pred kratkim dejal, da bo njegova država v Ukrajino končno poslala težko orožje.
Tako so bile ukrajinske čete od samega začetka vojne oskrbovane s potrebnim orožjem, ki so ga zagotovile zahodne države. Po mnenju vojaških analitikov so najbolj okrepili svojo protitankovsko in protiletalsko obrambo, kar je najbolj potrebovala. Gre za lahko orožje, ki ga lahko uporablja tudi pehota, na primer raketne izstrelke ali brezpilotna letala, ki so se v prvih dneh ruske agresije izkazali za idealno rešitev. V tistih zgodnjih dneh je bil internet poln posnetkov Ukrajincev, ki uničujejo ruska oklepna vozila in tanke.
Ko se je vojna nadaljevala, so se povečale tudi ukrajinske vojaške potrebe. Ko to pišem, potekajo priprave na bitko za Donbas, ki bo verjetno odločila o izidu te vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir
Zelenski opozarja, da njegova vojska ne bo mogla zmagati brez dodatnega orožja, tudi ofenzivnega. V intervjuju za CBS je dejal, da je Joeju Bidnu že predal seznam tega, kar Ukrajinci potrebujejo. Ameriški predsednik se je po besedah Zelenskega z vsem strinjal, zdaj je samo vprašanje, ali bo to pravočasno prišlo v Ukrajino.
Med orožjem, ki ga Ukrajina potrebuje, so zagotovo tanki. Seveda uradne institucije nikoli odkrito ne govorijo o podrobnostih prenosa orožja iz držav Nata v Ukrajino iz razumljivih, predvsem varnostnih razlogov. V takšni situaciji se mediji močno zanašajo na neuradne vire, ki pa niso nujno manj verodostojni.
Na Poljskem že nekaj dni pišejo, da so poljski tanki T-72 že na ukrajinskem bojišču. Na družbenih omrežjih, a tudi med resnimi vojaškimi analitiki, se govori o 100 tankih, ki so »skrivnostno« izginili iz skladišča 19. lublinske mehanizirane brigade in seveda končali v Ukrajini.
Gre za tanke sovjetske izdelave, ki so bili posodobljeni in so velika okrepitev ukrajinskih oklepnih enot. Po nekaterih ocenah je imela Ukrajina na začetku vojne okoli 500 tankov, a domnevajo, da jih je bil dobršen del uničenih. Nov kontingent tankov bo zagotovo pomagal v prihajajoči bitki za Donbas.
Po poročanju nekaterih medijev je prenos poljskih T-72 v Ukrajino povezan z nakupom ameriških tankov Abrams za poljsko vojsko. Ta nakup je ena najpomembnejših točk reforme in modernizacije poljske vojske. Poljska želi okrepiti svoje vojake, jih posodobiti in povečati njihovo število s 100.000 na kar 300.000 (vključno s teritorialno obrambo) in biti najpomembnejša vojaška formacija na Natovi vzhodni meji. Pri tem procesu igrajo pomembno vlogo posodobljeni tanki Abrams M1, eden najkakovostnejših tankov na svetu. Skupno jih je Poljska kupila 250, celotna transakcija je bila vredna približno 4,74 milijarde dolarjev, prvi tanki, približno 30, naj bi se kmalu pojavili na Poljskem. Do leta 2026 naj bi bila celotna transakcija končana.
Zdaj nekateri poljski mediji pišejo, da je prevoz prvega abramsa na Poljsko pospešil dogovor, po katerem Poljaki pomagajo Ukrajini, v zameno pa dobivajo ameriške tanke hitreje, kot je bilo načrtovano.
Zdi se, da je v teh člankih veliko resnice. Še posebej, ko se ve, da bi moral en del abramsov končati v 19. lublinski mehanizirani brigadi. Tisti enoti torej, iz katere skladišča je »izginilo« 100 tankov T-72.
Goran Andrijanić je hrvaški novinar in publicist, ki živi na Poljskem.
