Piše: Dr. Matevž Tomšič
Verjetno se še spomnimo t. i. afere bulmastifi, ko so trije pripadniki te pasje pasme do smrti pogrizli svojega lastnika, znanega ljubljanskega zdravnika Saša Baričeviča, ki je bil tesno povezan z (levim) delom ljubljanske elite. Takrat ni šlo samo za tragično nesrečo, ampak so dogodek spremljali sumi o sprevrženem početju določenih pripadnikov te elite, o domnevni sodomiji in spolnih zlorabah omenjenih psov. Kakšnega postopkovnega epiloga sicer ni bilo, vendar je ostal občutek, da je marsikaj ostalo prikrito zato, ker so si vplivni krogi za to intenzivno prizadevali.
Več kot deset let kasneje smo znova priča aferi, povezani z razuzdanostjo in celo s spolnimi zlorabami, ki naj bi jih bili zagrešili določeni pripadniki naše progresivne elite. Zopet je bila posredi nenaravna smrt, v tem primeru samomor znanega likovnega ustvarjalca Romana Uranjeka. Znova bi lahko na prvi pogled rekli, da je šlo samo za osebno tragedijo. Vendar se je to zgodilo kmalu zatem, ko so se na družbenih omrežjih pojavile hude obtožbe na račun fotografa in pokojnikovega tesnega prijatelja Dušana Smodeja. Slednji je domnevno v prostorih svojega društva Fotopub in na še nekaterih drugih lokacijah organiziral razvratne zabave, na katerim naj bi prihajalo do spolnih zlorab – celo posilstev – mladih deklet (ki naj bi bile omamljene s »posiljevalsko« drogo GHB). In teh dogodkov naj bi se bila udeleževala smetana ljubljanske kulturniške sfere pa tudi vodilni člani določenih levičarskih strank.
Kdo bi lahko ob tem dejal, da gre za nedokazane insinuacije, celo blatenje nekaterih pomembnih ljudi. Vendar je prič o tem, da so se dogajale stvari, ki niso samo nemoralne, ampak evidentno kaznive, preprosto preveč. In ne pojavljajo se samo na družbenih omrežjih in kakšnih nišnih spletnih portalih. Svoje (sicer anonimne) dajejo izjave za osrednje medije. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da ostajajo resni indici o zlorabah, ki so se kontinuirano dogajale in v katere je bilo vpletenih večje število ljudi.
Ne govorimo torej o specifičnih življenjskih stilih in seksualnih praksah. Govorimo o kaznivih dejanjih. V to kategorijo sodi razpečevanje prepovedanih substanc. Še hujšo obliko kaznivih dejanj pa predstavljajo spolni napadi. Še posebej problematično je, če so v takšna ravnanja vpleteni pripadniki elite, se pravi tisti, ki naj bili nekakšen zgled za druge državljane, same sebe pa pogosto razglašajo za moralne avtoritete.
Podobnost z omenjeno afero bulmastifi najdemo tudi pri ravnanju osrednjih medijev, kar zadeva način njihovega poročanja o spornih dejanjih. Spomnimo se, minilo je kar nekaj dni, da so se ti dotaknili najbolj problematičnih vidikov afere. Tudi sedaj so se obravnave lotili zelo previdno. Razkrinkan je sicer glavni organizator inkriminiranih »zabav«, predvajajo se pričevanja ljudi, ki so bili zraven. Se pa na vse načine izogibajo izpostavljati kakršnekoli politične povezave, čeprav je očitno, da so storilci teh zavrženih dejanj del levičarske kulturniške scene in kot takšni povezani z levim polom slovenske politike. Ne nazadnje je bil Dušan Smodej aktivni udeleženec t. i. petkovih protestov, usmerjenih zoper zadnjo Janševo vlado. Mediji v tem primeru ravnajo povsem drugače, kot če je spornih dejanj obtožen kdo z desnice. Ko je denimo v teh dneh novinarka Katarina Keček obtožila člana programskega sveta RTVS Slavka Kmetiča, da jo je pred leti spolno nadlegoval, mediji niso pozabili izpostaviti njegovega članstva v SDS. Sploh se ni mogoče izogniti občutku, da služi ta zgodba predvsem odvračanju pozornosti od sprevrženega početja dela leve elite. Tiste elite, ki se ima za tako zelo napredno in humano. In katere »umotvore« smo prisiljeni financirati vsi davkoplačevalci.
