Pred nekaj tedni smo se s prijatelji pogovarjali o razmerjih in nekdo je vprašal, ali je že kdo bil s kom “Instagram official”. Sprva niti nisem vedela, kaj naj bi to pomenilo, a so mi hitro razložili, naj bi imeli danes različne stopnje razmerij in da je “Instagram official” ena od najvišjih stopenj, ki jo lahko dosežeš, kar pomeni, da objaviš sliko svojega fanta/punce na Instagramu in s tem razglasiš, da si dejansko v razmerju. To niti ni najbolj absurden del. Ko pogledaš razmerja večine mladih, se lahko resnično vprašaš, kam gre ta naš svet. Razmerja niti ne pomenijo ničesar več oziroma moraš definirati vsako njihovo stopnjo. Ali lahko videvata druge ljudi? Ali lahko spita z drugimi ljudmi? Ali se lahko pokličeta ali govorita le prek Snapchata? Ali gresta ven na zmenke? Ali sta “Instagram official”? Poleg tega se, tudi ko si že enkrat v razmerju, VSE vrti okoli družbenih omrežij. Veliko mladih sploh ne zna več uživati v trenutku, kajti če nekaj ni objavljeno na Instagramu, potem se to pravzaprav sploh ni zgodilo.
Razvrednotenje tradicionalnih vrednot in življenje v navideznem svetu na žalost zaznamujeta današnji svet. Skorajda ne moreš iti več na kosilo s prijatelji, ne da bi pri tem slikal hrano in sliko objavil. Vsak trenutek življenja mora biti na socialnih omrežijih. Vendar le pozitivne, vesele in “kul” stvari. To je tudi ena glavnih težav s socialnimi omrežji – vse je videti popolno, saj ljudje ne želijo objavljati neprijetnih ali žalostnih stvari, kar ustvari balonček umetne pozitivnosti in popolnosti.
Slike s potovanj, slike s prijatelji, slike zdrave prehrane in srečni “selfiji”, vse to prepravlja socialna omrežja. Da niti ne omenim, da mora biti slika absolutno brez napake in da veliko mladim ni težko zapraviti celega dne za ustvarjanje popolne slike. Tudi ko greš na koncert, na morje, ko vidiš zanimivo stvar na ulici, lahko opaziš, da bo veliko ljudi vse doživljalo prek telefonskega zaslona in ne v živo. Dobesedno zamujajo vso zabavo, da bodo imeli video, ki ga lahko delijo na socialnih omrežjih, da lahko pokažejo, kako neverjetno je njihovo življenje.
Lažje vzeti antidepresive kot zdraviti vzroke
Z razvrednotenjem skupnosti, družin, razmerij s kombinacijo virtualnega dejavnika, ki ga mladi dobijo prek socialnih omrežij, tudi ni presenetljivo, da različne duševne bolezni, kot so depresija ali napadi panike, naraščajo. Posebno v ZDA ima skoraj vsak drugi mlad človek depresijo, anksioznost, različne napade, motnje koncentracije itd. In takšne diagnoze se začnejo že pri otrocih. Namesto druženja, ukvarjanja s športom, sklepanja prijateljstev in normalnih razmerij so terapije in antidepresivi nekaj normalnega v njihovem življenju. Verjamem, da je depresija resnična bolezen, ki jo je včasih nujno treba zdraviti z zdravili, verjamem pa tudi, da je dandanes veliko mladih razočaranih nad življenjem, nad stanjem današnjih razmerij, socialnimi omrežji in njihovo “popolnostjo” in da namesto antidepresivov potrebujejo resnična razmerja − naj bodo to prijateljska ali ljubezenska −, gibanje, občutek pripadnosti skupnosti in družini; vse torej, kar je ekstremno liberalno razvrednotenje odvzelo. Vsekakor pa je laže vzeti antidepresive, kot pa se soočiti z resničnim vzrokom nezadovoljstva.
Fotografija je simbolična (foto: iStock)
Menim, da je eden od razlogov za naraščanje depresije in različnih drugih duševnih motenj med mladimi razvrednotenje in upor proti vsemu tradicionalnemu (razmerjem, družini, spolu), pri čemer socialna omrežja igrajo pomembno vlogo. Sama po sebi niso slaba in nam prinašajo veliko koristnega, ampak zavedati se je treba, da virtualno življenje ne nadomesti resničnega. Prav tako je imeti vrednote in jih ceniti daleč od slabega. Mladi si danes velikokrat težko priznajo, da jim liberalna politika vsega in ničesar hkrati ne prinaša sreče, saj tradicionalno velikokrat med vrstniki ni sprejeto kot “kul”. Na srečo pa je situacija v Sloveniji veliko boljša kot v ZDA in Zahodni Evropi in upanje vedno obstaja. Zdrava razmerja s soljudmi in socialnimi omrežji so ne glede na to, kako staromodno se to sliši, prava pot.
Zala Tomašič
