Ob slovesu od leta 2020 smo prišli so spoznanja da je bilo tako. V letu pa 2021 da bo tako kot sme biti, pametno in racionalno za vse, brez trajnih poškodb na vse okoli nas.
V Sloveniji smo z licem in obličjem spoznali prvega v političnega dezerterja v najvišjega Vladnega mesta. Odstopil je kot predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec, prej znan kot igralec, komik, vaški zabavljač, kričaški župan in predvsem blefer in igralec do stopnje do katere je lahko prišel. V njemu znanem slogu z polno teatralnosti in socialistično praznoglavim in slaboumnim besedičenjem, je vesoljni Sloveniji oznanil da se pač ne gre več, da ima preveč ovir na zamišljeni poti vladanja in je enostavno vrgel »puško v koruzo«. Ves čas pa je , kot se je dalo je imel to »puško« ali vladarsko žezlo brez streliva ali pa z slepimi naboji. Z vsem tem je v slabih dveh letih »oplemenitil« Slovenijo temu primernimi izdelki v obliki zakonov, predpisov in postopkov ter vedenjskih različic taistih »vladarjev« in predpisovalcev do te mere, da so pripeljal Slovenijo v slepo ulico in butnili v steno, zid, oviro za katero niso našli čarobne besede »spusti me naprej«. Butati pa niso smeli več ker so imeli od prej delno ali celo resno poškodovane »politične« možgane. Pač kot pravijo, skakanje v prazen bazen in laganje ali »dolgo se nismo videli, red nekaj dni pa sva res govorila po telefonu«, pač naredi svoje, posebej če nisi politični ali siceršnji Houdini. Slika za v politične anale z odhodom ter skrušeno držo nekdanjega PV in dolgih obrazov koalicijskih partneric je nepozabna in za vselej arhivirana za vse bodoče »instant« politike in rokohitrske, na hitro zbobnane skupine za vladanje v prid nekoga, ki niti ni volil, ki niti ni rabil voliti. Upajmo da je s tem neuspehom nastopil ali je vsaj blizu konec vseh tistih, ki so do sedaj postavljali in odstavljali dežurnega »lauferja«(ali tekača v šahu) za lasne cilje in po lastni podobi. Posebej ali najbolj zaradi tega ker ji je tale zadnji takšen primerek celo prehitel in jih je dodatno osmešil pred njihovimi prijatelji doma in po svetu. Francozi bi temu rekli: »Grande blamage«
Kaj pa potem?
Naenkrat so se začeli kompasi vrteti brez pravega smisla in logike. Zato ker ni bilo ne smisla in ne logike. Najdražji kitajski porcelan ali najljubša nam Slovenija sama od sebe ne more po inerciji funkcionirati. Preveč političnih slonov v trgovini z porcelanom( beri državo) je bilo ki se niso mogli, zmogli ali enostavno se niso znali uglasiti, dogovoriti in porcelana celega ohraniti. Da bo nesreča še večja, prav v tem času je trkala na vrata nesreča svetovnih razsežnosti v obliki epidemije. A odziva na trkanje pri nas ni bilo, pa ne zaradi »naglušnosti« odločevalcev ampak zaradi pomanjkanje sluha in posluha ter veščine(bolj neznanje in nesamostojnosti odločanja)vladanja. Če nekaj ni bilo na radarju odločevalskih stricev, ni pomenilo da ni pravih ljudi za to. Pokazalo se je da so bili pravi in kompetentni tukaj izven teh prej omenjenih radarjev. In hvala bogu, da jih je in da so bili pripravljeni za prevzem vajeti in vodenje ter za ukrotitev poblaznelega epidemičnega »konja« ki je okužil vse okoli nas. Prejšnji ki je o tem odločal ali bi moral odločati, se je spravil v kot in »jokal« tako da ga naslednji niti ni mogel vprašati kaj koristnega, v kolikor je bilo kaj koristnega za izvedeti. Janez Janša je v nekaj dneh sestavil vlado in prevzel vodenje države in vse kar seje moralo voditi in ukrepati. Od prvega dne je bilo vpeljano krizno vodenje, od prvega zasedanja Vlade in kabineta je bilo podrejeno obvladovanju stanja povzročenega od covid 19 popravljanju zamujenega od inertnega in anemičnega predhodnika na mestu PV. To kaše na to da sta se dve stranki iz prejšnje vladne sestave vključile v koalicijo in s tem v Vlado. Vsa vladna infrastruktura je začela funkcionirati takoj v 14 dneh pa tudi postavitev okvirjev vladanja na vseh segmentih. In hvala bogu pravočasno in uspešno.
Je koga zmotilo to uspešno obvladovanje?
Da živimo v svetu kjer je uspeh za dobro vseh neuspeh za določene kroge v družbi velik neuspeh, ni tako nenavadno glede na poznavanje materiala iz katerega je družba sezidana oziroma narejena. To na primeru Slovenije velja še posebej. To je bilo za slutiti in počasi se napovedovati že v drugi polovici aprila preteklega leta ko so se začeli pojavljati »zaskrbljeni« državljani ki so zelo dobro obvladovali »koritarske« logike oziroma logike po kateri morajo njihovi žepi imeti vedno zadosti žvenketajočih »soldov«, zato ker so oni intelektualna konjenica družbe. Početje reševanja države, državljank in državljanov in obvladovanje epidemije ne dopušča prednostnih list in neenakega obravnavanja lastnih državljanov, so zelo kmalu prepoznali bojazen »deprivilegiranosti« in poslabšanja njihovega statusa dežurnih modrecev v družbi. So začeli biti plat zvona( bolj naglas zaradi slabih baterij slušnih aparatov) in razvijati posebno vejo »jamrologije«. Njihovo fizično počutje ni dopuščalo neko posebno še manj pa pestro gibalno udejstvovanje. Zato so angažirali svoj drugi »ešalon«v obliki vnukov, nečakov, nekdanjih študentov, in ostalo sceno postsocialističnega balasta in pripadnikov vseh sort NVO za izvedbo desanta na demokracijo. Prvi so bili kolesarji , ki so mimogrede bili njim najbližji ali njihovim mestnim gverilskim idolom in 2 svetovne vojne ali iz nekih drugih internacionalnih gibanji z podobnimi sestavinami kot jo imajo tukajšnji podaniki rdeče apokalipse. In je začelo potekati kolesarjenje po mestih kot vrsta upora zoper meglo ki jo sami ustvarjajo. Pomladanski čas je nakazoval njihove »ambicije« , sprva kot bolj za spremembe kasneje pa za padec Vlade, kasneje pa za destrukcijo. Ulično razbijaštvo je postal njihov modus. Spodbujevalec in naročnik je žele rezultat. Pomoč mednarodnega šljama,( srbskih obskurnih uličnih demokratov ki onesnažujejo okolje v domačih logih) ter nekaj ostale zblojene amorfne mase z juga je bilo premalo da bi uspeli. Tudi ulična »postavitev« v gatah ob nastopu zime ni najbolj pogumno početje posebej ne njih, glede na njihovo pomehkuženost in cmeravost. Preizkušeno nasilništvo petega novembra in vztrajnost organih pregona jim je dodobra razredčilo vrste. O ostalih krajih razen nekaj poskusov salonskih levičarjev in alter scene dveh štajerskih večjih mest, ni posebej razburkalo prostor v katerem bi naredili politični in družbeni »dar-mar«. Komaj zaznavna sapica se je ugasnila že pred začetkom jeseni, obenem pa osmešilo v njihovih lokalnih okoljih. To ni niti skuha sliva, ne pa neka zdrava družbena alternativa.
Še bolj pomembno je to da sama družba in okolje iz katerega izhajajo in za katerega bi se naj zavzemali spoznava da so sami sebi namen. Od običajnih »fint« da zbirajo denar za tega ali onega, pisanje manifestov, popisovanju zidov, vladnih poslopij ali do groženj posameznim političnim akterjem ter ustrahovanja ali zasledovanja, so dosegli nasprotni učinek ali jim je bumerang vrnil zelo resno in vsebinsko. Njihova početja so jih popolnoma razgalila in preostalim državljanom enostavno ponudila sliko kaj pravzaprav počnejo in kaj njihova »plemenita« početja prinesejo meni kot državljanu za kar se odvajajo resna davkoplačevalska sredstva pobrana iz žuljev vsakega izmed resno in realno zaposlenih v družbi. Na koncu tega njihovega nespametnega početja bodo ta kratko potegnili akterji sami in dokazali da del njihovega dela pravzaprav ni nobena duhovna , nematerialna nadgradnja ki jo pravzaprav potrebujem jaz, ti, mi, vi , oni. Nota bene. Nič več!
Jutri bo in mora biti!
Leto ki je za nami je dalo veliko drugačnih junakov in osebnosti ki so bili in ostanejo temelj našega obstoja. Junakinj in junakov v podobi zdravnikov in sester, specialistov vseh vrst, pripadnikov civilne zaščite, psihologov, epidemiologov, anonimnih darovalcev vseh oblik in vsemogočih vsebin. Vsi z enim in edinim namenom, da so ljudje v času epidemije, ki se je zavlekla v vse pore življenja in spremenila človekov vsakdan, da lažje preživijo in doživijo svoj boljši jutri. V tem jutri, ki se je začel, spadajo vsi iz nabora odličnih osebnosti iz vrst raznih strokovnih teles in organov oblasti , ki so pokazali da jim je mar za vsakega posameznika v tej naši ljubi Sloveniji. Od najnižjega uradnika do premierja so ljudje ki so dali vse svoje kompetence znanja , čas da se to popravi stanje , ki nas je zateklo in se še ga nismo otresli. Daleč stran se morajo držati ekshibicionisti vseh vrst, posebej pa politični kameleoni vseh vrst. Narod ni vedno masa za eksperimentiranje. Kdor tako misli, to ni človek od naroda in za narod. V letu ki ga bomo soustvarjali skupaj moramo pustiti pameti in srčnosti več, veliko več mesta za učinkovanje, da lahko pridemo čim manj poškodovani iz vsega tega nenavadnega, tektonsko premikajočega se sveta in življenja. Če nam to uspe, bo nam še marsikaj uspelo.
Zato, pri vsem tem kar bomo počeli v tem letu naj ima in mora imeti prednost zdravje, pamet,znanje, stroka, srčnost prizadevnost in ne sebičnost preračunljivost, požrešnost, škodoželjnost ali zoperstavljanje vsemu in vsakogar zaradi lastne omejenosti in nesposobnosti.
Iskreno delim upanje z vami da bomo iz tega boja zoper COVID 19 in vsega slabega in nekoristnega kar je privrelo na plano, prišli kot zmagovalci vsi tisti ki si to zmago želimo.
Upam, da nas je in bo v tem letu največ takšnih ki so to zmago želimo!
Vane T. Costa
