Piše: Dr. Metod Berlec, odgovorni urednik revije Demokracija
»Žalostni smo, da se v državi članici EU dogaja težka orbanizacija,« je konec maja pred stavbo RTV Slovenija vpila predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTVS in Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS Helena Milinković. Pri tem je tako kot večina stavkajočih novinarskih političnih aktivistov na sebi nosila majico z napisom »NIKOGARŠNI HLAPCI #ZAjavnoRTV«. Vzroke za stavko dobro plačanih novinarjev, televizijskih voditeljev in urednikov je opravičevala z domnevnimi pritiski in diskvalifikacijami. »Ni nam ostalo nič drugega. Tu smo, ker želimo ustaviti agresijo in omogočiti svobodo govora! Borimo se za obstoj javnega medija. Naša glavna zahteva je depolitizacija javnega RTV.« Pri tem je skupaj z drugimi govorci zatrjevala, da stavkajoči zahtevajo uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov ter da nočejo biti propagandni volilni stroj določene politične opcije. »Mi smo javni RTV, nismo nikogaršnji hlapci!« je na koncu protesta, ob bučnem aplavzu, še vpila Milinkovićeva.
Čigavi hlapci so, se je dobro pokazalo prejšnji teden, ko je bila Petra Bezjak Cirman, poklicna predsednica sveta delavcev RTV Slovenija, ki je bila v pretekih mescih tudi govornica na tovrstnih protestih pred RTV, imenovana za v. d. direktorice Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (Ukom). Njenega moža, odgovornega urednika spletnega portala Necenzurirano, pa je predsednik Gibanja svoboda in predsednik vlade Robert Golob pohvalil z besedami: »Primož Cirman je eden najboljših, če ne celo najboljši raziskovalni novinar v Sloveniji. Če bo kdaj to želel, ga vzamem v službo kamor koli.« S tem se je odzval na neuradne informacije, da naj bi urednik portala Necenzurirano.si Primož Cirman jeseni postal odgovorni urednik spletnega portala Siol.net. Seveda po tem, ko bo vlada v bližnji prihodnosti politično zamenjala vodstvo Telekoma Slovenije, ki je lastnik družbe TSmedia, v okviru katere deluje omenjeni portal. In zakaj ima Golob Cirmana tako v čislih? Verjetno zato, ker gre za portal, ki je prejšnjo Janševo vlado z različnimi »raziskovalnimi zgodbami« sistematično sesuval. Njegova »razkritja« pa so v svojih informativnih oddajah na veliko citirali novinarji RTV Slovenija in POP TV. Dnevno smo tako poslušali »po poročanju spletnega portala Necenzururano …« ali »novico je prvi objavil spletni portal Necenzurirano« in podobno.
Že pred tem je Golob dva novinarja spletnega portala Necenzurirano nagradil za njune medijske usluge. Za t. i. medijske umore politične konkurence, beri SDS. Tomaž Modic je postal strokovni sodelavec preiskovalne parlamentarne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja volilne kampanje strank pred letošnjimi državnozborskimi volitvami. Se pravi komisije, ki želi obračunati z mediji, ki naj bi bili blizu SDS, kar pomeni tudi z revijo Demokracija. Za sodelavca si ga je izbrala predsednica komisije iz vrst Gibanja Svoboda, poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je v politiko prav tako prestopila iz medijev, konkretno iz TV Slovenija, kjer je vedno delovala v interesu Kučanovega omrežja. Dolgoletna novinarka Vesna Vuković pa je prevzela vodenje odnosov z javnostmi in komuniciranje pri največji vladni stranki Gibanje svoboda. Že pred časom pa je spletni portal Požareport razkril, da naj bi podjetju, ki ga je ustanovila Vesna Vuković in ga vodila v letih 2017– 2021, podjetje Gen-I Roberta Goloba nakazalo več kot sto tisoč evrov. Za kakšne storitve naj bi podjetje nakazalo ta denar, še danes ni povsem jasno. Menda je šlo za »poslovno svetovanje«. Kakor koli že, pretekli teden se je povsem evidentno izkazalo, da je trojica s portala Necenzurirano s strani sedanje leve oblasti nagrajena za svoje medijske usluge. Beri: za sistematično napade na Janševo SDS in načrtno sesuvanje prejšnje desnosredinske vlade. Za »presstitucijo«, kot smo lahko brali na socialnih omrežjih.
Zgoraj opisani primeri sprege levih novinarskih aktivistov s politiki tranzicijske levice so problematični še posebej zato, ker že ves čas tranzicije, zlasti pa zadnja leta (predvsem v času tretje Janševe vlade), na veliko ti isti, skupaj z Društvom novinarjev Slovenije, govorijo o neodvisnosti, avtonomnosti in profesionalnosti novinarskega poklica ter pritiskih na novinarje, medije in urednike. Kako neodvisni in profesionalni so. V realnosti, v praksi pa so vse prej kot to, saj so vsa leta kot novinarji in uredniki delali v interesu ene politične opcije. S tem, ko jih je Golob vzel v službo, so se nehote povsem razgalili. Razkrili. Danes so nam njihova pretekla dejanja, pisanja in poročanja veliko bolj razumljiva. Morda je to za slovenski medijski prostor celo dobro. No, verjetno mi bo ob tem kdo očital, saj vi pa tudi delate za eno politično opcijo in podobno. Ja, ampak mi na uredništvu Demokracije se ne sprenevedamo tako kot oni in javno priznamo, da vodimo desnosredinsko uredniško politiko. In smo seveda veliko več kot nekakšno »glasilo«, saj zagovarjamo vrednote, na katerih je nastala slovenska država, ki pa so »vrednotno središče slovenskega naroda«. Poleg tega v te vrednote tudi resnično verjamemo …
