Piše: Dr. Štefan Šumah
»Quod licet Iovi, non licet bovi« je latinska fraza, ki dobesedno pomeni »Kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu«. Ta fraza namiguje, da obstajajo dvojna merila in v bistvu pomeni, da kar je dovoljeno eni osebi ali skupini, ni dovoljeno vsem. Izhajala naj bi iz fraze »Aliis si licet, tibi non licet« oziroma v prevodu »Če je drugemu dovoljeno, tebi ni«-
Se še spomnite zamaskirancev, ki divjajo ob vsakem shodu pod geslom Za otroke gre s svojimi napisi »Klerofašisti, odjebite« ali pa »Marš iz naših maternic«. Ministrica za kulturo jih ni omenila niti z besedo. Je pa imela ogromno povedati o transparentu z napisom »Spola sta samo dva (moški in ženski«). Ja, moti jo to, da se na paradi ponosa pojavi napis, ki sporoča samo osnovno biološko dejstvo, ne motijo pa je zmerljivke in sovražna gesla levih anarhistk in anarhistov.
Tudi označevanje političnih nasprotnikov s fašisti je ne moti, še več, to besedo uporablja za ideološke nasprotnike tudi sama. Zato si malo pobliže oglejmo, kaj so glavne značilnosti vladavine fašizma: povzdigovanje naroda nad posameznika, uporaba nasilja ter sodobnih tehnik propagande in cenzure za zatiranje politične opozicije, obsežna ekonomska in socialna organizacija in seveda korporativizem. No, sedaj pa primerjajmo vodilne može (pa tudi ženske) levice in njihovih dejanj ter govorjenja z Bernardom Brščičem, po njihovem mnenju enem glavnih fašistov v Sloveniji, pa da vidimo, kdo je večji fašist.
Kdo postavlja narod nad posameznika? Brščič zagotovo ne, pač pa to skozi »glas ljudstva« počnejo simpatizerji, podporniki in člani levice. Samooklicani predstavniki ljudstva trdijo, da predstavljajo celotno ljudstvo in posameznike, ki se z njimi ne strinjajo, takoj označijo za fašiste. Zanimivo, mar ne? 1:0 torej za levo stran! Gremo naprej! Asta Vrečko je pred kratkim sprožila gonjo proti Društvu za razvoj tradicionalnih vrednot! Cenzura! RTVS je bila prevzeta (lahko bi rekli celo okupirana) s strani Levice z namenom zatiranja politične opozicije, anarhistične podskupine levice pa že na pol militantno marširajo in tako spotoma pretepejo tudi kakšnega policista. Za Brščiča pa še nisem slišal, da bi kdaj zahteval cenzuro, nasprotno, je goreč zagovornik svobode govora. 2:0 za levo stran.
Če je levica za svojo podporo aktivirala kup nevladnih organizacij (še minister Maljevac je ustanovil svojo), pri čemer jim prek razpisov seveda daje vso potrebno finančno podporo, dobimo konglomerat obsežne ekonomske in socialne organizacije, katere krovno organizacijo vodi (spet samo po naključju) predsednik sveta okupirane RTVS. 3:0 za leve.
In da leva stran, če se športno izrazim, zabije še zadnji gol! Korporativizem lahko opredelimo kot način organiziranja družbe, tudi gospodarstva, s strani korporacijskih skupin, pri čemer odločitve nato sprejema majhna skupina ljudi, ki trdi, da te skupine zastopa. To pa je veliko bliže npr. Mescu, Kordišu pa tudi Vrečkovi kot pa Brščiču, ki zagovarja individualizem. 4:0.
Tako lahko je samo s primerjavo na podlagi osnovnih značilnosti fašizma (ki bi jih moral seveda poznati vsak sociolog) prikazati, kdo je večji fašist. Barva tega fašizma ni važna, je pač v tem primeru rdeč. In zmagovalec je znan. Luka Mesec (in kompanija):Bernard Brščič je 4:0. Gladka zmaga za prevzem naslova največjega fašista. In smo znova tam. Fašisti prihodnosti se bodo imenovali antifašisti!
Pa se vrnimo na začetek. Quod licet Iovi, non licet bovi. Kar je dovoljeno našim, ni dovoljeno našim (političnim, ideološkim) nasprotnikom. Ja, antifašisti ali rdeči fašisti, kakor vam drago, nas imajo za govedo! Mi lahko imamo Foto pub, nevladne cuzače proračuna, draga kvazislužbena potovanja, PV, ki pretaka denar, črnograditeljskega predatorskega župana …, vi pa ste zato tu, da to plačujete. Mi smo Jupiter, vi ste govedo.
