Piše: Andrej Sekulović
Demokracija je danes priljubljen izraz med vsemi političnimi strankami. Vsi − od skrajne mavrične levice do nacionalno-konservativnih sil − trdijo, da zagovarjajo demokracijo.
Medtem pa se zdi, da je resnične demokracije vse manj in da jo tisti, ki jo najglasneje opevajo, najmočneje spodkopavajo. Bruseljski birokratski liberalni aparat vodi komisija, ki je niso izvolili neposredno Evropejke in Evropejci. Ko volivci izberejo nekoga, ki po liberalnih merilih velja za »nedemokratičnega«, vsi ti navdušeni demokrati nemudoma začnejo iskati načine, da bi preprečili udejanjanje volje volilnega telesa.
Očitno demokracija pomeni za vsakogar nekaj drugega. Sovjetski sateliti za železno zaveso so se predstavljali kot »ljudski« in »demokratični«. Zahod z ZDA na čelu se je imel v času hladne vojne prav tako za zibelko demokracije.
Kaj danes pravzaprav pomeni demokracija? Voljo ljudstva. A kako to voljo uresničevati? Demokracija je danes v krizi, saj so želje volivcev največkrat preslišane, politiki pa hitro pozabljajo na svoje obljube.
Kakšni pogoji so torej potrebni, da bi demokracija delovala? Večina današnjih zagrizenih demokratov nasprotuje že prvemu pogoju za demokracijo − etnokulturno bolj ali manj homogeni družbi. Ljudstvo lahko kroji svojo usodo le kot skupnost, povezana z zgodovino in s krvjo, ne kot skupina ločenih posameznikov ali manjših skupin z različnimi interesi.
Zaradi tega demokracija v liberalni multikulturni družbi nikoli ne bo služila svojemu resničnemu namenu, temveč se bo sprevrgla v oligarhijo, ki ji ni mar za usodo ljudstva, ampak le za lastne žepe in moč.
