Piše: Peter Jančič
Čez dva tedna bomo na neobvezujočih referendumih glasovali, ali bi vladajoči uzakonjali pomoč države pri usmrtitvah hudo bolnih, ali bi dovoljevali gojenje in rabo marihuane za medicinske namene in za osebno zadevanje državljanov in ali bi v zakon o volitvah v državni zbor vpisovali preferenčni glas. O nobeni od teh dilem pa ne boste odločali.
Državno pomoč pri usmrtitvah hudo bolnih so poslanci letos zavrnili in takoj po zavrnitvi razpisali referendum, da bi ljudje odločili o tem, ali bi vladajoči poslanci poskusili ponovno. Predelava marihuane v medicinske namene je že zdaj dovoljena in se v medicinske namene tudi uporablja. Ni pa dovoljeno marihuane gojiti za drogiranje, ker je to povezano z zdravstvenimi in drugimi tveganji. Državljani bodo vladajočim svetovali, ali zamižati. Podobno sliko kaže referendum o preferenčnem glasu. Vladajoče stranke se z NSi že dve leti dogovarjajo, da bi prednostni glas vključili v sistem volitev državnega zbora. Težava ni, ali se s tem strinja ljudstvo. Ker gre za temelj politične ureditve, je za spremembo nujna dvotretjinska večina poslancev. V sedanji volilni sistem pa preferenčnega glasu ni mogoče dodati. Da bi ga lahko, je nujno spremeniti celoten sistem, v katerem volimo v 88 okrajih. To je mogoče na številne načine. A volivcev o tem, na koliko enot bodo po ukinitvi okrajev razdelili državo, da bi uvedli preferenčni glas, vladajoči ne sprašujejo. Tu bi bila lahko mnenja različna in takšno vprašanje bi na volišča lahko spravilo napačne volivce. Denimo tiste, ki so proti centralizaciji države, ko bi bili poslanci na koncu le še iz Ljubljane in okolice.
Vsi štirje referendumi so blef, da bi Svoboda in Levica na evropske volitve spravili dodatne volivce. Neobvezujoče bomo glasovali o tem, ali poslanci smejo odločati, ko tako ali tako smejo. In bi že lahko brez vsakega referenduma. V vseh primerih pa se pravi referendum, ki je tudi obvezujoč, lahko še zgodi.
Na to, da gre za prevaro volivcev, so v ločenih mnenjih ta teden po zakonodajno pravni službi državnega zbora opozorili tudi ustavni sodniki, ki izvedbe posvetovalnega referenduma o nejasno definirani pomoči pri usmrtitvah bolnih ljudi niso zadržali. Je pa bilo tesno s pet proti štiri.
Manj tesno je bilo pri marihuani, kjer se je večina sodnikov izognila presojanju, ali je bil referendum razpisan s kršitvijo pravil. Odločili so, da za presojanje postopkovnega goljufanja niso pristojni. Referendum je bil razpisan na način, kot bi bili poslanci že pod vplivom marihuane. Ali kakšne še močnejše droge. Uvedli so novo prakso, da je to, ali je dopustno popraviti referendumsko vprašanje, odvisno od tega, ali to koristi vladni strani. Ko je popravek pri evtanaziji predlagala opozicija, so jo zavrnili, da popravkov ni dovoljeno ponujati. Pri marihuani pa je v istem odboru in v povsem enaki fazi potem vladajoča stran sama spremembo referendumskega vprašanje ne le predlagala, namesto enega je celo določila dve vprašanji. Eno s povsem novo vsebino. Ali se bomo smeli drogirati.
Postopkovna zadrogiranost.
Namen je pač, da Svoboda in Levica na volišča spravita nekaj več svojih volivcev in za to je bilo dovoljeno uporabiti tudi zelo nenavadna sredstva. Tudi nekoliko sramotna.
Pozneje bo že nekako.
Kot to počnejo pri plačah sodnikov, ki po letu in pol od premierjeve obljube, kako jih bo takoj in to celo z retroaktivno veljavo povišal in daleč čez roke, ki mu jih je pozneje za izpolnitev obljube postavilo ustavno sodišče, še kar niso popravljene. Ali kot to počnejo pri medicinski fakulteti na Primorskem, za katero smo izvedeli, da bodo čez tri leta tam v novi stavbi že producirali množice novih zdravnikov, ker zdajšnji zdravniki vladi povzročajo sive lase, ker kot sodniki hočejo višje plače.
Če jih bo več, bodo pogajalska izhodišča na trgu boljša, bi lahko rekli. Ta model so politiki že preizkusili pri sodnikih, kjer smo po številu na milijon prebivalcev povsem na vrhu Evrope. Pa ne deluje. Še kar zahtevajo višje plače.
Bodo pa zdravniki, ki jih je premalo, lahko več zaslužili, če bodo ob delu čez tri leta dodatno predavali na univerzi Roberta Goloba. Če verjamete, da bo takrat res delovala.
Predvsem pa jih bomo, če fakulteta morda le bo, še več izobrazili, da se preselijo v druge države, kjer jih bolje plačujejo in skrbijo zanje.
Sam bom na referendumih glasoval drugače kot bo, po raziskavah javnega mnenja, večina volivcev. Pri vseh štirih vprašanjih bom proti, ker gre za prevaro za naivne. Za odločanje o pravih dilemah, ki jih pa v referendumska vprašanja niso vključili, smo izvolili poslance, ki zdaj poskušajo odgovornost, ker svojega dela ne opravljajo, preložiti na volivce. Posvetovalno. Volivci pa poslanskega dela ne morejo opraviti z odločanjem o meglenih idejah, ki so pred njimi le zaradi tega, da bi si vladajoči povečali možnosti “zmage” na evropskih volitvah.
Če oblastniki niso sposobni opraviti svojega dela, naj odstopijo in omogočijo predčasne volitve v državni zbor, da bomo izvolili sposobnejše. Z referendumi, kot so jih predlagali, sramotijo referendumsko pravico ljudi, na katerem temelji država. In to tudi, če na njih dobijo plebiscitno večino.
S plebiscitom je ta država nastala. A takrat je bil to referendum o resni in pomembni dilemi, odločanje je bilo zavezujoče in je imelo posledice.
Če bi na plebiscitu koalicija Demos vpraševala ljudstvo, ali so za to, da se drugače uredijo odnosi v socialistični Jugoslaviji in ne o ustanovitvi lastne države, ker bi si z meglenim vprašanjem želeli povečati možnosti za uspeh, bi se osamosvojitev klavrno končala.
Kot se bo tudi tokratno referendumsko odločanje. A bodo posledice kot pri sodnikih in medicinski fakulteti prišle šele sčasoma, ko bo za nekaj dodatnih glasov na evropskih volitvah (ki jih bodo vladajoči zelo verjetno kljub temu izgubili) že zapravili milijone evrov.
V resnici pa še veliko več z razvrednotenjem instituta referenduma in časa in pameti ljudi.
Zato bom na referendumih štirikrat glasoval proti. Protestno.
