Piše: Dr. Metod Berlec
Najprej naj se zahvalim vsem, ki ste nas s svojo udeležbo na sobotnem srečanju podpornikov televizije Nova24TV in revije Demokracija pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem tako množično podprli. Hvala tudi vsem, ki ste nas podprli s sponzorstvom prireditve, z donacijami, nakupom knjig in revij, s tem, da ste postali novi naročniki revije Demokracija, ali s pristopom v članstvo Kluba podpornikov Nova24TV. Hvala tudi za vse čestitke, predloge in nasvete, ki smo jih ustvarjalci Demokracije in Nova24TV dobili na tem res veselem in množičnem srečanju. Hvala tudi vsem, ki se srečanja niste mogli udeležiti, a nas dnevno in tedensko podpirate!
Vse to nam bo v spodbudo za delo v prihodnje, saj vidimo, da nam zaupate in pričakujete, da bomo po svojih najboljših močeh pripomogli k temu, da bo slovenska medijska scena pluralna, da se bo slišal tudi glas tistih, ki so bili v preteklosti zamolčani oziroma so (smo) pod novo levo oblastjo spet drugorazredni državljani, to je tisti, ki moramo samo delati in tiho plačevati davke, da se levičarski »novi razred« pase pri državnih jaslih, se gre ideologijo LGBTQIA+, veselo potuje po svetu in prireja različne performanse ali zblojene orgije v kakšni kleti.
Da pa Slovenija ne bo zapadla v avtokracijo (politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo), kakršno imajo v Rusiji, je treba biti aktiven državljan. Zapustiti je treba udobje kavča in iti oddat podpis za razpis treh zakonodajnih referendumov. V začetku septembra se je namreč na predlog SDS začelo zbiranje podpisov za razpis treh referendumov: o spremembah zakona o vladi, o spremembah zakona o RTVS in noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Skratka, za ustavitev samovolje vladajoče neosocialistične vlade.
Če na kratko povzamemo razloge, s katerimi največja opozicijska stranke utemeljuje te tri referendume. Prvič. Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije nepremišljeno povečuje število ministrstev s 17 na 20, kar posledično pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce. Zakaj nasprotovati takšnemu zakonu? Ker smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona ni. Smiselno bi bilo krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Iz predloga zakona in iz javnih objav ob tem, kdo vse bi zasedel ministrske funkcije v novoustanovljenih resorjih, je jasno le, da je bilo treba neizvoljenim politikom zagotoviti dobro plačana delovna mesta. Predlagano število ministrstev tudi ne sledi mednarodni ureditvi držav, ki so navedene v obrazložitvi zakona. Povečano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij. Številčnost ministrstev prinaša še več birokracije v državi, ki se že tako ali tako duši pod grmado različnih predpisov …
Drugič. Bistvena sprememba zakona o RTV Slovenija je razrešitev obstoječega programskega in nadzornega sveta ter uvajanje enotnega organa upravljanja in nadzora – Sveta RTV Slovenija. Pri spremembi zakona je edini namen takojšen prevzem organov upravljanja RTVS in s tem tega nadvse pomembnega javnega zavoda, s strani vladajoče politiki. Veliko moč odločanja na RTV bi dobile t. i. nevladne organizacije, ki nimajo z RTV ničesar skupnega, s spremembami zakona pa bi preprečili, da bi v organih RTV sodelovali predstavniki poslušalcev in gledalcev, tisti torej, ki »prispevek RTV« financiramo.
Zakaj nasprotovati takšnemu zakonu? Ker nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost; ker se s sprejetjem zakona po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da predstavljajo svoja stališča, ideje, predloge in pobude, s tem pa se zlorablja postopek za doseganje političnih ciljev vladajoče koalicije, ki skupaj z nekaterimi sindikati že dalj časa načrtuje politični prevzem javnega zavoda RTV Slovenija, ker s tem ne zagotavlja spoštovanja načela resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij in ker ne zagotavlja spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, načela uravnoteženosti in svetovnonazorskega pluralizma.
Tretjič. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil konec leta 2021 po več kot 20 letih končno sprejet. Leve vlade ga niso bile sposobne sprejeti, sprejela ga je prejšnja, desnosredinska vlada. Gre za zakon, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno skrbeti zase. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami ter brez zdravstvene oskrbe in pomoči. Vlada Roberta Goloba želi uveljavitev zakona zamakniti za eno leto, s tem pa bi ukinili tudi reševanje težav na področju dolgotrajne oskrbe. Navedbe vladajoče stranke, da bodo oskrbnine zaradi napovedanega referenduma višje, ne držijo. Zakaj nasprotovati zamiku uveljavitve zakona? Če ne drugega, zato ker zamik zakona ogroža izplačilo evropskih nepovratnih sredstev v višini 1,5 milijarde evrov in starostnike v vseh ozirih oddaljuje od sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe, ki si jo nedvomno zaslužijo.
Skratka, če do srede, 5. oktobra 2022, ne bo zbranih dovolj podpisov za te tri referendume, se bo začel popoln levičarski pogrom nad vsemi, ki mislimo drugače. Javni zavod RTVS pa bo spet stoodstotno trobilo tranzicijske levice. Zato je pomemben vsak podpis!
