V mili mi domovini ni nič novega, boljševiki skušajo spet naplahtati slovenski narod. To je sicer njihova stalna praksa, kadar jim reče voda v grlo, ker kadar jim ne, so krvavo rdeči. V zadnjih treh desetletjih so se v skladu z razmerami in potrebo boljševiki že prebarvali v rumeno liberalne pa v oranžne in nasploh eksperimentirali z vsemi petdesetimi odtenki rdeče. No, v zadnjem času jim je očitno všeč zelena. Kot lubenica.
Ampak če zakolješ lubenico, je znotraj še vedno tak ali drugačen odtenek rdeče. Analogija z lubenico nas sicer lepo pripelje tudi do različnih kvazidesnih strank, ki spominjajo na biftek, na zunaj črna, ko pa zarežeš … Pa pustimo užitke kulinarike. Rdeči, pardon, zeleni so torej po novem okoljevarstveno zavedni, čeprav so še včeraj z vsemi štirimi branili nacionalnointeresne ter družinskosrebrne kolhozne mastodonte, ki so bili izpričani onesnaževalci narave. Zdaj, ko se kolhozi potapljajo po tekočem traku, pa je napočil čas za ekologijo. V Velenju so boljševiki nedavno tako zelo uspešno kombinirali ekologijo s hej mašincami in na juriš brigadami, da so se ustrašili celo kapitalkomunisti iz Kitajske in upravo velenjskega kolhoza na vrat na nos prenesli v Ljubljano, ker menijo, da tam malo bolj ziher, še zlasti, ker se da v Ljubljani z desetimi odstotki dogovoriti vse. V nasprotju z Velenjem, kjer so ekopartizani togotni in cepetaje zahtevajo od vlade, naj Kitajce takoj nažene nazaj v Veleje, kjer jim bodo, izdajalcem delavskega razreda in lubenic, pod budnim očesom Titejevega kipa ekobrigade pokazale, da je zelena nova rdeča. Treba pa je priznati, da je tale zvijača, rdeča je zelena in zelena je rdeča, dobra. Slovenci bodo spet tako zmedeni, da se, podobno kot daltonisti v prometu, ne bodo upali končno premakniti naprej in bodo za vsak primer ostali raje na mestu. In ostali na ta način še naprej ujetniki prebarvane boljševiške partije …
Treba pa je priznati, da je tale zvijača, rdeča je zelena in zelena je rdeča, dobra. Slovenci bodo spet zmedeni …
