Avtor: Michael P. Tremoglie, ameriški pisatelj, novinar in publicist
Državljani republike morajo poleg svojih pravic poznati tudi svoje dolžnosti. Glavna med njimi je učenje njihove kulture. Enako pomembno je spoznavanje tistih, ki želijo uničiti njihovo republiko.
Republikanske zapovedi vere, družine in svobode so ta čas na udaru v ZDA in Sloveniji. Dejansko so pod obleganjem po vsem svetu. Povsod, kjer obstajajo republike, so sovražniki, tuji in domači, ki si prizadevajo za zasužnjevanje ljudi. Tako je bilo vedno, je zdaj in tako bo tudi v prihodnje. Samo večna budnost in naporen boj lahko obvarujeta republiko pred despotizmom.
Ta čas smo vpleteni v kulturno vojno – vojno za dušo Amerike, Slovenije in za svobodoljubne ljudi povsod. Tirani poznajo vrednost nadzora nad kulturo. Platon je rekel, da »lahko pišeš zakone, če jaz lahko pišem pesmi«. Poznal je moč prevlade nad narodovo kulturo. To je storil tudi komunist Antonio Gramsci. Ustvaril je doktrino kulturne hegemonije. Kulturni nadzor je sestavni del tega, kar se danes imenuje »kultura preklica« ali »politična korektnost«.
Neuspeh konservativcev, da bi izgubili kulturo, bi bil katastrofa. Tej kulturni nadvladi levice se je nujno treba upreti.
Februarja 1999 je slavni ameriški igralec Charlton Heston med govorom na pravni fakulteti Univerze Harvard svoje občinstvo opozoril na nevarnosti samozadovoljstva in malodušnosti. Študente je opozoril: »Vi ste najboljši in najpametnejši … Vendar trdim, da ste vi in vaši kolegi po vsej deželi najbolj družbeno usklajena in politično utišana generacija po mostu Concord. In dokler to potrjujete in se tega držite, ste po merilih svojih dedkov strahopetci.«
Na žalost so se številni konservativci predolgo bali upreti napadom levice, naprednjakov ali demokratov, liberalcev ali socialistov ali kakor koli se že imenujejo sovražniki individualne svobode in svobodne družbe. Namesto tega konservativci pristajajo na absurdnost kulture odpovedi. Ostanejo v fetusnem položaju, dokler se kritika ne umiri.
Konservativci se zdrznejo, ko jih levica imenuje fašisti. Vendar pomislite na ironijo, ko so vas levičarski fanatiki označili za fašiste. To so ljudje, ki niso sposobni definirati, kaj je ženska! Kako naj potem sodijo, kdo je fašist?
Nedvomno je že sama beseda fašist postala šibka. To je izraz, ki ga uporabljajo komunisti, naprednjaki in drugi – in njihovi sopotniki e, ko obžalujejo svoje politične in ideološke nasprotnike. To je izraz, ki se uporablja za obrekovanje tistih, ki verjamejo v svobodo posameznika, ki verjamejo, da ljudje niso angeli in da angeli ne vladajo ljudem. Beseda fašist se uporablja za utišanje nestrinjanja in je bila uporabljena zelo uspešno.
Ne klonejo vsi pred levico. Voditelji, kot so nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, italijanska voditeljica stranke Bratje Italije Giorgia Meloni, brazilski predsednik Jorge Bolsonaro in madžarski predsednik Victor Orbán, ne podležejo negativnemu levičarskemu medijskemu napadu, ki je usmerjen proti njim. So vztrajni zagovorniki vere, družine in svobode – čeprav jih označujejo za fašiste, rasiste, seksiste, homofobe …
Vendar ne morejo in ne smejo biti sami. Ne bi smeli biti izjema. Morali bi biti pravilo. To je bitka za preživetje civilizacije; za življenja milijard ljudi. Gre za boj med dvema svetovoma.
Veliki ameriški predsednik Theodore Roosevelt je v govoru na Sorboni leta 1910 opisal dolžnosti državljana v republiki. Te dolžnosti niso nič manj resnične 112 let pozneje. Roosevelt je rekel, da mora biti dober državljan »… močan in pogumen človek; to pomeni, da bi se moral biti sposoben bojevati, moral bi biti sposoben služiti svoji državi kot vojak, če se pojavi potreba«.
Dodal je: »Vedno si je treba prizadevati, da bi se izognili vojni, tako kot bi si moral posameznik v zasebnem življenju vedno prizadevati, da bi se izognil pretepu, da bi se izognil težavam; toda noben samospoštljiv posameznik, noben samospoštljiv narod se ne more ali ne sme podrediti krivici.«
Menim, da smo zdaj na tej točki. Križarski pohod se mora začeti. Sovražniki svobode, vere in družine konservativcem niso pustili druge izbire, kot da storijo drugače. Vsak državljan republike mora braniti republiko in njena načela. Institucije in načela konservativizma in republikanizma so v nevarnosti, da izginejo.
To je prvi del v seriji o kulturni vojni. Naslednji deli se bodo poglobili v podrobnosti o tem, kdo, kaj, kdaj, kje, zakaj in kako je tej kulturi v nevarnosti, da izumre, in kaj je treba storiti, da to preprečimo.
