Te dni smo bili deležni velikega navdušenja ob podnebni stavki mladih, ki je hkrati potekala v večjih in manjših mestih po Evropi. Tako velika zborovanja ne morejo nastati spontano. Za kaj takega je potreben močan logistični aparat z veliko denarja. Kdo so ti ljudje, ki so otrokom položili v usta puhle parole o podnebni pravičnosti in jih s tem zlorabili za svoje ideološke in materialne cilje?
V šolah, ki so otroke s tako vnemo poslali na ulice in trge, bi morali šolarje o okoljskih problemih poučevati zelo premišljeno. Opreti se je treba na avtentična strokovna poročila in študije, ki mnogo »naravovarstvenih« mnenj, teorij in trditev ne podpirajo. Prav na tem področju je veliko zavajanja, pretiravanj in celo poneverb.
Primer Al Gore nas opozarja na previdnost pri ocenjevanju okoljskih problemov
Leta 2007 je nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore izdal knjigo Neprijetna resnica. V njej je izpostavil problem segrevanja ozračja zaradi tople grede, ki jo povzročajo izpusti CO2 in drugih plinov. Za dokumentarni film na to temo je Gore prejel Oskarja in potem še Nobelovo nagrado. Kasneje je bilo v tej knjigi odkritih veliko poneverb in napačnih podatkov. Ta in drugi primeri nas opozarjajo na previdnost pri ocenjevanju okoljskih problemov.
V vsesplošni okoljevarstveni kampanji nas prepričujejo, kako smo vsi krivi za izpuste CO2, za toplo gredo in klimatske spremembe. Menda zato, ker se vozimo v avtomobilih in včasih tudi v letalih. Ker kurimo s kurilnim oljem ali drvmi. Tudi uboge in krotke krave nosijo del krivde za globalne podnebne spremembe. Od kot tolikšna »ekološka« gostobesednost, da se razmišljajočim ljudem zdi vse skupaj sumljivo? Čisti in skoraj neomejeni vir energije so nuklearne elektrarne, ki pa so jih povsod po svetu očrnili kot najbolj nevarne naprave. Zato ne gre brez nafte in premoga. Tako opevani alternativni viri so izhod v slepo ulico in tolažba za naivne.
Lep primer so vetrne elektrarne. Zmotno je mnenje, da so te naprave ekološko čiste. Na pridobljeno kilovatno uro energije so najdražje in zanje porabimo največ cementa, ki je za okolje in zdravje ljudi zelo obremenjujoče. Od vsake vetrnice posebej je potrebno položiti električne kable, ki jih ni mogoče izdelati brez izpustov nevarnih snovi. S prenagljenim zaprtjem jedrskih elektrarn v Nemčiji, se je elektrika znatno podražila, med drugim tudi zaradi izgub energije pri prenosu od vetrnic do potrošnikov. In kdo bo te visoke betonske kolose odstranjeval, ko jim poteče obratovalna doba 25 do 30 let? In navsezadnje, ali si kdo upa trditi, da prispevajo k estetskemu videzu pokrajine?
Komentar si lahko v celoti preberete TUKAJ.
