Piše: Keith Miles
Vsi prepoznamo strašno zlo, ko beremo ali slišimo o njem. Najnovejši primer je bil morilski napad na nedolžne judovske veseljake pred enim letom, ki so mu sledili umori otrok, pohabljanje, posilstva in ugrabitve. Večkratni primeri zla.
A kot bo razkril vsak pregled slovarja ali tezavra, obstaja veliko različnih stopenj zla, od slabega do nepravilnega moralnega vedenja, korupcije, sprevrženosti in pokvarjenosti do krutosti, zloveščega vedenja, malignosti in hudobije. Definicija zla je tudi povzročanje nepotrebne bolečine in trpljenja. Zlahka je videti, kako so bili teroristi 7. oktobra 2023 krivi za vse te ravni zla, kot je bil nacistični režim pod Hitlerjevim vodstvom. Pravzaprav bi lahko enako rekli za komunistične režime, kamor bi lahko vključili tudi zaseg zasebne lastnine, ker lahko rečemo, da je to pokvarjeno.
Če pogledamo nazaj v zgodovino, vidimo, da so se lahko tudi vlade in režimi, ki so si prizadevali biti moralni in dobri, občasno ujeli v past in naredili nekaj, kar bi lahko imeli za zlo. Celo verske organizacije se lahko ujamejo v to past. Vendar se zdi očitno, da je namen zelo pomemben pri presoji zlobnega vedenja.
Zlahka vidimo, da so bili nameni nemškega nacističnega režima zlobni, enako velja za Hamas, Hezbolah in Al Kaido. Lahko dvomimo o namerah komunističnih in drugih trdih levičarskih režimov, ker so, čeprav so razlagali o pravicah in enakosti ter drugih dobrih ciljih, njihove metode kazale na namero uzurpacije oblasti in jo uporabiti za osebne koristi njihovih voditeljev.
Tudi v zgodovini lahko vidimo, da so imeli nameni večine vojnih odporniških skupin namen osvoboditi državo tuje nadvlade. Vendar je zdaj večini opazovalcev jasno, da je bil namen lokalnega komunističnega vodstva komunistična revolucija in prevzem oblasti, tako da je treba njihove namene, ki so se končali s smrtjo in z umori, šteti za zle. Vidimo lahko tudi, da sta Stalin in sovjetski sistem imela tudi namen nadzora in prevlade nad Srednjo in Vzhodno Evropo, ne le osvoboditve, in vsaka smrt kot del tega procesa mora biti zlo. Medtem ko so imeli zahodni zavezniki v resnici za cilj osvoboditev in svobodo, so zato smrtne žrtve kot kolateralna škoda vojnih operacij izjemno obžalovanja vredne, a ne zlo samo po sebi. Prav tako večina kolonialnih režimov 17., 18., 19. in začetka 20. stoletja ni imela zlih namenov. Prav tako lahko sklepamo, da so bile akcije v Iraku in Libiji, ki so odstranile diktatorje, dobronamerne, čeprav niso bile povsem uspešne. V nasprotju s tem je bila ruska podpora sirskemu diktatorju Asadu zlo, ker so podpirali njegove napade na lastno ljudstvo.
Ko pride do smrti in nesreče zaradi vojne, lakote ali drugih vzrokov, moramo videti jasno črto, ki ločuje tiste z dobrimi moralnimi nameni, in tiste, ki si prizadevajo za oblast ali neko zlobno ideologijo.
Večini opazovalcev je jasno, da način, kako Izrael vodi vojno v svoji samoobrambi, ni zlo, čeprav je izguba življenj pri tem obžalovanja vredna. Na drugi strani pa so metode in cilji osi zla, ki jo vodi iranski režim s svojimi zastopniki hutiji, Hamasom in Hezbolahom zagotovo zlo. Namerna uporaba civilistov in njihovo spravljanje v nevarnost kot živi ščit ali ovira je očitno ena najhujših oblik zla. Neselektivno izstreljevanje brezpilotnih letal in raket na civilno prebivalstvo je tudi zlo.
Vojna je vedno negativna, vendar nikoli ne smemo zanemariti namenov borcev.
