Zahodna družba še nikoli ni bila ideološko tako zmedena, skregana in razdeljena kot zadnjih sto let. Totalitarizmi, od nacizma in fašizma do komunizma, niso bili posledica mednarodnih spopadov, ampak jih je porodila ali vsaj omogočila ideološka zmeda.
Živimo v času ideologij, ki imajo izrazit značaj novih religij, saj od človeka zahtevajo, da veruje v njihove dogme in se jim nekritično podreja. Se pa sodobne ideologije razlikujejo od starih klasičnih religij v tem, da jih ni porodilo in preverilo tisočletno izkustvo in da niso niti sposobne prisluhniti pristni človeški naravi, ampak ji vsiljujejo neke čudne, nenaravne, neutemeljene, izmišljene zakonitosti.
Za pravice žensk
Prvič so ženske pred stopetdesetimi leti organizirano nastopile proti diskriminaciji. Upravičeno! Sledila je dolgotrajna borba za pravice do študija, dela in političnega soodločanja (volitev). Leta 1945 je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila enakopravnost žensk, tri leta kasneje pa jo je tudi uzakonila. Klasični feminizem ni bil usmerjen proti družini, ni poniževal materinstva in ni podpiral splava. Šlo je za upravičene zahteve po pravno-politični enakopravnosti z moškimi. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je to gibanje videlo področje zatiranja predvsem v vlogi matere in žene. Feminizem se je vse bolj navezoval na spolni liberalizem in kulturo smrti s pravico do splava. Leta 1955 je ameriški psiholog John Money iznašel “gender-teorijo”, po kateri se človek rodi kot spolno nevtralno bitje, moške oziroma ženske lastnosti pa mu kasneje vtisne okolje oziroma si jih lahko izbere sam. Leta 1995 je svetovna ženska konferenca v Pekingu prevzela to “gender-agendo” in skušala z njo v celoti (tudi v biološkem smislu) izenačiti moškega in žensko. To novo “religijo” je prevzela tudi rdeče/zelena politika, ki je kmalu izoblikovala radikalno feminističen prevzgojni program, ki postaja celo uradni program EU.
Foto: Twitter
S časovnim zamikom pa sta se (leta 2005) bolj jasno odzvali biološka in biomedicinska znanost, ki nesporno potrjujeta genetsko določen spolni dimorfizem kot osrednjo evolucijsko dediščino velike razlike med moškim in žensko. Od leta 2014 dalje govorimo o “gender biomedicini”, ki temeljito razgrajuje dogmo “nove religije” o “prosti izbiri spola”.
Zablodeli feminizem
Današnji feminizem izgublja tla pod nogami. Pa ne samo, ker se je navezal na gender-ideologijo, ampak predvsem zato, ker ponižujoče zavrača klasične ženske vrednote. Obsežna raziskava mlajših žensk v Nemčiji in Angliji je pokazala, da kar tri četrtine vprašanih vidi v feministični ideologiji “neženstvenost”, ki se povezuje z lezbištvom in sovraštvom do moških. V moških namreč vidi le posiljevalce in kriminalce, v družinski skupnosti očeta, matere in otrok pa nazadnjaško suženjsko tvorbo. Feministično gibanje svoje ideologije tudi ne širi s pogovorom in dokazovanjem, ampak vse bolj z vsiljevanjem in prepovedovanjem. Tudi z nivoja izvršne veje oblasti. Spomnimo samo, kako pristransko in vsiljivo so v razpravah o družinskem zakoniku nastopale nekatere predstavnice ministrstva za delo, družino in socialo. Ali kako prikrito hočejo naše otroke že v osnovni šoli navajati na istospolne erotične odnose.
Ali zadnji primer, ko je široka paleta bojevitih feminističnih združb zahtevala prepoved sodelovanja Romana Vodeba na 35. Slovenskem knjižnem sejmu, kjer naj bi predstavil svojo knjigo Prvi spol. Ker je Vodeb menda “nasprotnik naprednih družbenih sprememb”. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, ali sedanji feminizem s svojo LGBT in gender-ideologijo res predstavlja “napredno” družbeno spremembo? Je sprememba, ki je v nasprotju z osnovnimi elementi človeške narave, res “napredna”? Kakšne so to “napredne” feministke, ki se za svoje pravice borijo tako, da drugim kratijo temeljno človekovo pravico do svobode govora? In kakšno je to politično gibanje, ki ne zazna škodljivih posledic ekstremne feminizacije šolstva, zdravstva in sodstva? Da ne omenjam maturitetnega vrednotenja le faktografskega znanja, s čimer se pri vpisu na fakultete privilegira študentke oziroma diskriminira študente.
Čas novih religij
V Sloveniji je še vedno “moderna” socialistična religija, ki temelji na dogmi, da pot v kolektivno srečo vodi le preko močne (nasilne) države, ki narod najprej temeljito oskubi, nato pa mu po presoji samooklicane “avantgarde” deli miloščino. Poleg gender-ideologije prihajajo nove, kot je “CO2-histerija”. No, ekološki problemi so resna zadeva in z njimi se bomo še dolgo ukvarjali. A vsaka histerija, ki se zapiči v en sam problem, postane slepa za celoto. Pogled na celoto pa nas opozarja, da je znanost zadnjih sto let prodrla globoko v skrivnosti narave, obenem pa človeštvo še nikoli doslej ni tako ignoriralo znanih zakonitosti narave.
Že če se tako sprašujete, ste po novem “nasprotnik naprednih družbenih sprememb”. Take pa je očitno treba onemogočiti na vseh področjih. Tako so torej videti naše “napredne” spremembe! Nikoli doslej slovenska družba še ni tako zelo potrebovala “zdravo kmečko pamet”, kot danes, v enaindvajsetem stoletju.
France Cukjati, dr. med.
