Piše: Vane T. Costa
Ob 80. obletnici dražgoške »bitke« se je v Dražgošah kljub epidemiološkim razmeram zbrala množica ljudi, ki jo je nagovoril prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Izpostavil je »smiselnost« upora, opozoril na vse več znamenj oživljanja »fašizma« v njihovih glavah in bil kritičen do vladajoče politike, ki jo ne more navigirati.
V tem govoru je bila zaznana prisotnost sindroma, ki je že bil in je še del genetike pri narodih v nekoč skupni državi, predvsem pri Srbih, ki so iz svojih največjih zgodovinskih porazov vedno naredili epsko »zmago«. To je vseh preteklih letih veljalo tudi za Dražgoše, ali »kot je nekje zapisal Janez Janša, aktualni predsednik vlade, da je to Slovenski »Gazimestan«, ki je tudi danes »odigral« svetega mesta revolucije. Posebej in še dodatno danes.
Taisti, belolasi »kralj » komunističnih prestolov, je izpostavil razdvajanje Slovencev in težnje po premiku celotne družbene strukture v desno, tudi skrajno desno.
To premik v desno, po njegovem, se zgodi vedno ko napoči čas za »odmik« privilegirancev vstran od njihovih denarnih korit iz katerih lahko zadovoljujejo svoje potrebe po ohranjanju dobrega zdravja in počutja ter recepte za dolgo življenje, jasno da na tujih plečih, predvsem zaposlenih. Njegovi adjutanti so pa napravljeni kot manekeni za najbolj kapitalistične znamke bund ala Colmar ali puloverjev iz kašmirja, ki stanejo skoraj dvomesečne socialne podpore njihovih sledilcev. Starejši žlahtnejši del sledilcev pa v jaknah iz »ledra«, ki spominjajo na dobro rejene upokojene sovjetske generale seveda ob obveznih »kučm« ala Brežnjev izdelanih iz sodobnih in visokokvalitetnih materialov. Pri starejših letnikih množic ženskega dela sledilcev pa obvezne jakne iz rdečega flisa, moški del ob rdečem flisu še kakšno trirogo kapo z na novo izvezeno peterokrako zvezdo iz novega svilenega rdečega »cvirna«. Metuzalem fest.
»Prepoznavanje teh teženj je tisto, kar izziva odpor. Ne morejo jih prikriti in zamegliti razdeljevanje predvolilnih daril,” je dejal in napovedal, da bo čas po epidemiji zahteven, cena navideznih kratkovidnih koristi pa visoka«.
Posebej odpor, ko več ne zmorejo prikriti nastajajočo »koritarsko« sušo tega prej omenjenega kralja in njegovih podanikov. Besedna in še kakšna druga »municija« mora biti pravočasno pripravljena, samo »strelivo« je treba preizkusiti. Kot izhaja iz slišanega danes, glede na napako njihovih marionet, ki so prehitro vrgli puško v koruzo, si ne morejo privoščiti ponovnega izpada dotoka življenjskega »goriva« pa četudi za leto ali dve kot je zdaj primer po samo sestopanju Šarca in povzročenega razočaranja in brezupa njegovih mecen. Tisto kar so oni prej dobili po avtomatizmu ob nastavitvi svojih marionet, je aktualna vlada dala vsem ljudem da preživijo. In to pomagati vsem državljanom pa je po njihovem poraz. Razume naj kdor zmore. Če bi oni kaj delili bi tudi kaj vstran vzeli. Cena pomoči državljanom ali kot meni »kralj« prestolov kratkotrajne koristi, je nizka, potrebna in človeška. Njihovo vedenje pa kratkovidno in predvsem sebično.
“Non pasaran”, je besedna zveza ki jo poznajo današnji »gazimestanci«, ali po naše: “Ne bo šlo”!
Uprli bi se naj, po njegovem, »lažnemu« slikanju razmer. “Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas.”
Kako?
-Z ustanavljanjem novih satelitov, derivatov, gibanj in list, seveda sestavljenih ali vodenih od tistih , ki so lepa leta služili in dokaj dobro zaslužili. Sedaj je čas za vračilo in plačilo. Takih padalcev bo kar naenkrat več in bo naenkrat gneča med političnimi padalci na neuglašenem političnem nebu.
-Morda tudi z odpiranjem in produciranjem afer in spletk, v katere potiskajo direktno ali indirektno zelo verjetne nasprotnike ali konkurente v političnem prostoru. Vpleteni se bodo morali pred dobro usklajenem in dirigiranim rešetanju medije braniti in iskati odgovore. Oni bodo pa hodili naokoli in kazali lepljenke o svojih uspehih in umazanosti tistih, ki so jim v napoto.
-Za vsak primer če ne bo to zadosti učinkovito, so v fazi ustanavljanja »elitne« enote za katere se bo zavzemal in jih vodil nihče drug kot poslanec SAB-a Marko Bandelli in t.i. »Panzone da Carso«(ali Vampeži szi Krasa). S temi elitneži bo on iztrebljal fašiste. V prostem času bo zagovarjal delavski razred, na pogovor se bo pripeljal z Maserattijem ter jim bo hitel razlagati in mahal z rokami na katerih bodo rožljale zlate verige, ki bodo preglasile njegove besede. Ko bo tega konec bo šel v Komen ali kje drugje v bližini in se bo za nagrado namakal v velikem lesenem čebru v katerem ni prostora za nič drugega razen za buteljko odličnega Toscanskega vina.
Kako se vam zdi to o čem govorijo ti gospodje, da jih skrbi vaša usoda, vaša blaginja, vaš boljši jutri. Hvala bogu da so se oglasili dovolj zgodaj. Četudi je poznan njihov vsakokratni predvolilni in volilni repertoar, je vseeno prav, da se jim »prisluhne« in se jim pomaga da na zelo subtilen način odidejo iz politične scene.
Se strinjate?
Ostanite zdravi in pri pameti pravi!
Vane T. Costa je publicist in komentator.
