Odločitev sodnika Radonjiča, da dr. Noviča oprosti, ni presenetila. Tako odločitev smo vsi, ki smo spremljali postopek od začetka, pričakovali že v prvem sojenju.
Presenetilo pa je sodnikovo razkritje pritiskov, ki so se v času sojenja vršili nanj. Tu se postavlja več vprašanj. Prvo, osnovno vprašanje je zaščita sodnikove neodvisnosti.
Po taki javni izpovedi bi morali na vrhovnem sodišču zazvoniti vsi alarmi in predsednik Florjančič, sodni svet, ministrica za pravosodje in vsi drugi bi morali storiti vse, da se:
– razkrijejo avtorji pritiskov
– zaščiti sodnike pred takšnimi pritiski. Bodisi z novimi predpisi bodisi s kaznimi ipd.
Najbolj intrigantno vprašanje, ki ga je sprožila sodnikova javna objava o pritiskih, pa je: Kdo si želi obsodbe dr. Noviča in zakaj? Kdo potrebuje nadomestnega storilca? Kdo ščiti pravega storilca in s kakšnim namenom?
Sodnik je nakazal, da zadeva »sega vse do vrha pravosodja«. A čudno bi bilo, da bi si ta hierarhija želela obsodbe nadomestnega storilca, če v ozadju ne bi šlo za veliko hujše zadeve. Oprostitev dr. Noviča namreč znova odpira preiskavo, ki bo tokrat morala biti veliko širša in temeljitejša. Ne bo se nanašala zgolj na iskanje sledi ali posnetkov na kraju umora, temveč se bo morala posvetiti poslovnim razmeram in tudi osebnim razmerjem v Kemijskem inštitutu.
V času sojenja se ni izkazala le možnost povezave z drugim načrtovanim umorom, temveč so se obelodanili podatki o masovnih krajah na inštitutu, o proizvodnji strupov, mamil, eksplozivov. Pokazala so se številna zanimiva medosebna razmerja, v katerih so se prepletali seks, vpliv in denar.
Zato bo iskanje pravega storilca, če se bo tega policija zares lotila, imelo lahko neslutene posledice, ki bodo daleč presegale uradno poslovanje Kemijskega inštituta. Poseglo bo v nedovoljeno trgovino, zlorabe položaja, poneverbe, proizvodnjo mamil, eksplozivov, strupov in njihovo skladiščenje in obenem razgalilo tudi moralno, ali če hočete, nemoralno plat teh razmerij.
Težko je verjeti, da je takšno preiskavo sposoben izpeljati NPU pod Harijem Furlanom. Ravno nasprotno, sodnik je povedal, da je bil Furlan med tistimi, ki so ga želeli kaznovati. Torej je naloga Harija Furlana prikrivanje dogodkov na Kemijskem inštitutu, ne pa razkrivanje.
Ko bi prišli tem stvarem do dna, bi bilo marsikomu veliko bolj jasno, da je bila smrt dr. Jamnika logičen produkt mafijskega poslovanja v inštitutu.
Dr. Novič je za to druščino hvaležen nadomestni storilec, ker je bil že več kot 8 let odstranjen iz inštituta in o aktualnih razmerah ni mogel povedati ničesar bistvenega. Popolnoma drugačna bi bila zgodba, če bi že leta 2014 prijeli dr. Stephana in mu odvzeli rokavico ali resneje zaslišali ključne akterje v inštitutu. Marsikdo od njih bi se pod pritiski morda uklonil in povedal resnico. Ker pa bi bila resnica preveč boleča za preširok krog udeležencev in njihovih političnih botrov, je policija naredila vse, da do tega ne bi prišlo.
